Življenje brez zadrge je danes skoraj nepredstavljivo. Najdemo jih na jopicah, hlačah, jaknah, pa tudi čevljih. Foto: <a href=freedigitalphotos.net">
Življenje brez zadrge je danes skoraj nepredstavljivo. Najdemo jih na jopicah, hlačah, jaknah, pa tudi čevljih. Foto: freedigitalphotos.net
So precej bolj praktične kot gumbi ali zavezovanje. Foto: freedigitalphotos.net

Modni pripomoček, čudežno delo inženirske in tekstilne tehnike, ki nam danes pade v oči le še, ko se zatakne, praznuje 100. rojstni dan.

Pred natanko 100 leti so v ZDA izdali patent za zadrgo, piše nemški časopis Süddeutsche Zeitung. Ideja o zadrgi se je prvič pojavila že v 19. stoletju, ko je o njej razpravljajo več izumiteljev - med drugim ameriški izumitelj šivalnega stroja Elias Howe leta 1851. Eden izmed prvih poskusov zadrge pa je bil precej podoben današnji različici, le da je bila neke vrste vrv, ki je potekala čez več vrst sponk.

Čez približno 65 let pa je Gideon Sundback 17. marca 1917 patentiral svojo "ločljivo zaponko". Sprva so jo tako kot številne druge izume uporabljali le v vojski. Že takoj po patentiranju so jo v zadnjih mesecih prve svetovne vojne uporabljali v ameriški mornarici. Zadrga pa je potrebovala še kar nekaj let, da so jo začeli uporabljati tudi civilisti, saj niso bili ravno navdušeni nad izumom.

Tudi Slovenija je povezana z zadrgo. Slovenski izumitelj Peter Florjančič je leta 1948 namreč izumil plastično zadrgo, ki pa se je med likanjem rada stopila. Vendar je ideja po zaslugi novih materialov zaživela pozneje.

Zadrga danes ni več samo fizični predmet, ampak je našla svojo pot tudi v različnih prispodobah. Tako je pogosta podoba ust z zaprto zadrgo, ki nakazujejo na neizrečeno skrivnost, v prometu pa poznamo razvrščanje po sistemu zadrge - en avtomobil z leve in drugi z desne, podobno kot zobčasti zapiralni verižici na zadrgi.