Božič je tik za vogalom in z njim čudoviti trenutki postavljanja božičnega drevesca v družinskem krogu, za nekatere tudi jaslic. Današnje se precej razlikujejo od tistih včasih. Večina jaslic tistega časa je bila papirnatih, treba jih je bilo izrezati in prilepiti na karton. Lahko bi rekli, da so bile posebne, prikazovale so duha tistega časa. Nič drugačne niso bile tudi prve slovenske, ki jih je leta 1921 oblikoval Maksim Gaspari.

Navdušen nad novo slovensko državo SHS je Vesnjan Gašper, bolj znan kot Maksim Gaspari, svoje jaslice imenoval narodne. O njih Niko Kuret pravi: "Gaspari je resda postavil jaslice v slovensko okolje: pastirčki so naši, očanci, dečle in mamice tudi, vsi oblečeni v tradicionalne slovenske noše, toda trije kralji so očitno politično izbrani ‒ prvi je kralj Matjaž, sledita pa mu hrvaški in srbski kralj." Narisal je 69 likov, med drugim tudi Franceta Prešerna in Primičevo Julijo, risbam pa je priložil še načrt postavitve z opisom.

Vsi Gasparijevih narodnih jaslic niso sprejeli z navdušenjem, in kakor pravi Marjan Marinšek v svoji knjigi Maksim Gaspari: "Pozneje Gasparijevih jaslic niso veliko kupovali, izginile so in so danes le še zanimiv dokument časa in – izredna redkost.“

Po stotih letih so se vaščani Selška nad Cerknico, kjer se je Gaspari rodil, odločili znova oživiti jaslice.