"Kadar se ne filtriram, denimo ko mi ne uspe rešiti kakšnega računa pri matematiki, rečem pizda," pravi dijakinja Gimnazije Vič. Nekaj besed iz pestrega nabora kletvic in psovk bomo uporabili tudi v mladinski oddaji Osvežilna fronta, ki si jo lahko ogledate ob 17.30 na 1. programu TV Slovenija. Vse z dobrim namenom.

Jebača
Besede s korenom jeb- najdemo na območju Slovenije že v 15. stoletju. Denimo priimke Jebatshin, Jebatz, Jebatshin (pa tudi Pisdo Obesel). V 18. stoletju so z besedo »jebazha« označevali sladko pecivo, vključeno v proces zapeljevanja. Najdemo jo v Pohlinovem slovarju, a že slabih 100 let kasneje »jebazha« postane »medeni kolač«. "Skrb za moralnost jezika je bila tako velika, da jo je to pokopalo," pravi Bernard Nežmah, ki je s kletvicami in psovkami dobesedno doktoriral in je avtor knjige Kletvice in psovke.

V 19. stoletju je prevladovala ideja, da se bo jezik znebil določenih besed in fraz, če se ne bodo zapisovale, vendar se to ni zgodilo. Danes so kletvice in psovke ponovno v slovarjih, zbirajo se tudi v spletnem prostem slovarju žive slovenščine Razvezani jezik. Nekatere izmed fraz, ki jih najdemo tam, so: Franc te gleda; kruh in salama; da bi te kuga. Absurdnost njihovega dobesednega prevajanja raziskujeta Bobi in Silvester v rubriki Retrolaver.

Danes praktično nimamo več hudiča
Obrazci, ki jih uporabljamo v določenih obdobjih in krajih, nam govorijo predvsem o družbenih tabujih, pravi Nežmah. Včasih je bila vera močna, v središču je bil Bog, danes tudi praktično nimamo hudiča. »Večni so izločki, slina, urin in podobno. Pa seksualnost, sam spolni akt in spolne prakse, ki so glede na družbeno normo deviantne.«

Na Kitajskem denimo kletvice in psovke pogosto vsebujejo besedo »jajce«. Fraza »kotaleče se jajce« v izvirniku, kitajščini, je eden od obrazcev, ki dajo človeku vedeti, da je njegova bližina nezaželena. Kako fraza zveni v izvirniku, boste izvedeli v kvizu Nimaš pojma, ki bo uvertura v oddajo Osvežilna fronta o kletvicah.

Katarza
Kletvene in psovalne obrazce uporabljamo kot medmete, tak je denimo najstniški v uvodu. Druga funkcija pa je, da si s kletvicami in psovkami pomagamo v konfliktih, ki jih težko prenašamo. "Ko pridemo v popolni spopad z nekom ali ko nam popustijo živci, nam psovka pomaga, da se sprostimo in povemo, kakšen je naš pogled na sočloveka."

Kdaj, kako in zakaj preklinjajo, smo vprašali dijake Gimnazije Vič.

Nobena redkost pa ni preklinjanje pred televizijo ali v avtomobilu, ko nas naslovnik naših verbalnih tvorjenk sploh ne more slišati. "V vsakem primeru se zaradi hiperkomunikacije znajdemo v številnih položajih, ki nas iztirijo. V takšni situaciji v nas nastane gnev, silna energija, in najbolj katarzično je, da jo sprostimo." Kot je zapisal Freud, je funkcija ostrih odzivov, tudi kletvic, da se izmaknemo morebitni travmi. S tem se strinja tudi Matic Suholežnik, član slovenske rokometne reprezentance in RK Celje Pivovarna Laško, ki največkrat preklinja zaradi sodniških odločitev. "V tistem trenutku te sprosti in zdi se, da potem bolje odigraš tekmo."

V oddaji Osvežilna fronta bo odgovoril na 10 neugodnih vprašanj o učinkih kletvic na športnike. Pa tudi o tem, zakaj sta fizioterapevta na evropskem prvenstvu v Istanbulu preklinjanje v ordinaciji kaznovala z 1 evrom, prdenje in telefoniranje pa je igralca stalo več kot 20 evrov.