Prejeli so številne pohvale na račun uspešnega zagona projekta. Foto: Iztok Rodež
Prejeli so številne pohvale na račun uspešnega zagona projekta. Foto: Iztok Rodež
Čeprav je slovenski paradižnik na voljo že od aprila, so imeli uradno odprtje podjetja šele zdaj. Foto: Iztok Rodež

Paradižnik Lušt je na prodajne police prvič prispel 25. aprila in je odtlej pravi prodajni hit. Povpraševanje po njem trenutno zaradi omejenih količin, ki jih je mogoče pridelati, celo presega ponudbo.

Minister Bogovič je v svojem nagovoru na uradnem odprtju podjetja Paradajz v Renkovcih dejal, da je preprosto navdušen nad inovativnostjo in predvsem entuziazmom, s katerim so se lastniki lotili uresničevanja svoje zamisli.

Povedal je: "Gre za pomemben razvojni projekt za pomursko regijo in pravi primer dobre prakse." Hkrati je spomnil, da je lokalno pridelana zelenjava sveža, njena dozorelost je optimalnejša in ima zato večjo hranilno vrednost z večjo vsebnostjo nekaterih vitaminov.

Lastniki ponosni na svoje podjetje
Gre za pomemben razvojni projekt, znotraj katerega je delo dobilo okrog 30 ljudi, s svojimi pridelki in prepoznavnostjo pa je že prerasel okvire pomurske regije. Zaradi slovenskega proizvoda se bo uvoz tujega paradižnika v Slovenijo zmanjšal za 15 odstotkov in posledično se bo povečala slovenska samooskrba s to priljubljeno vrtnino.

Kot je povedal direktor podjetja Dejan Šumak, so lastniki podjetja ponosni na do zdaj prehojeno pot, na kateri so morali preskočiti tudi marsikatero oviro. Predvsem birokratsko. Poudaril je, da so iskreno veseli pozitivnega odziva potrošnikov na slovenski paradižnik.

Pridelan na do narave prijazen način
V letošnjem letu bodo slovenskim potrošnikom ponudili okrog dva tisoč ton tega okusnega sadeža, kar predstavlja 12 odstotkov celotne slovenske potrošnje svežega paradižnika. Še posebej pomembno se jim zdi, da je njihov paradižnik pridelan na do človeka in narave prijazen način.

Rastlinjak, ki se razteza na štirih hektarjih, namreč ogrevajo s pomočjo geotermalne vode, rastline gojijo v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken, jih zalivajo z zbrano deževnico, škodljivce pa zatirajo s pomočjo njihovih naravnih plenilcev.