Kuhanje bujte repe velikanke. Foto: Organizator dogodka
Kuhanje bujte repe velikanke. Foto: Organizator dogodka
Rekorderji med listanjem po zadnji izdaji Guinnessove knjige. Foto: MMC RTV SLO
Guinnessova knjiga letos praznuje 60-letnico, zato so jo izdali v diamantni izdaji. Foto: Guiness Book
Največji zbor harmonikarjev. Foto: MMC RTV SLO

Guinnessova knjiga rekordov, ki se je porodila Hughu Beaverju, direktorju pivovarne Guinness, letos praznuje jubilejno, 60. izdajo. Najbolj prodajana knjiga na svetu, ki jo izdajajo v več kot 100 državah, prevedena pa je v 20 jezikov, "odseva svet okoli nas - svet, ki se nenehno spreminja, a ostaja isti", kot je na predstavitvi knjige povedala urednica Branka Fišer.

Slovenci smo prvo izdajo dobili leta 1978, v tem času pa smo se v knjigo vpisali z najrazličnejšimi dosežki, pri čemer, predvidljivo, vodijo športni. Tako je Martin Strel s 5.268 kilometri po Amazonki opravil najdaljše plavanje v odprti vodi, s 504,5 kilometra po Donavi pa najdaljše neprekinjeno plavanje v odprti vodi. Tudi Marko Baloh se je med rekorderje vpisal dvakrat - z največjo prekolesarjeno razdaljo v 24 urah (903,76 km) in z največjo prekolesarjeno razdaljo v 12 urah (475,26 km).

Boleč rekord
Pri ženskah si dvojni rekord lasti Tina Ternjak z najdaljšo prevoženo razdaljo pri kolesarjenju na statičnem kolesu v 12 urah (348) in v eni uri (35,3 km). Vaditeljici spininga iz Maribora se je ideja o postavljanju rekorda porodila bolj po naključju, po enem izmed maratonov v spiningu. Najprej je iskala kandidatko, ki bi se podviga lotila, ker je ni našla, pa se je na kolo usedla kar sama.

"Bilo je ... boleče," priznava. Pa tudi malce dolgočasno, še posebej, ko ji je enkrat zmanjkalo filmov. "Vmes je nastopila manjša kriza, a sta me adrenalin in obet rekorda potiskala naprej," pravi Ternjakova, katere podvig je imel tudi dobrodelno noto.

Od Tine Maze do Humarja
Tina Maze se je med rekorderje vpisala s prvo delitvijo olimpijske zlate medalje v alpskem smučanju, žal že pokojni Tomaž Humar pa s prvim samostojnim vzponom na Anapurno 1. Rekordne so bile tudi maturantske četvorke, največji natisnjeni Koran, največja razglednica, največ ljudi je sočasno pleskalo stavbe, imamo pa tudi prvi poročeni par na Mount Everestu. "Slovenci smo očitno narod izjemnih ljudi, ki se trudimo, da bi svoje dosežke vedno predstavili svetu," je dejala Fišerjeva.

Nekaterih rekordov pa celo sploh ni treba prijavljati - svet jih opazi sam. Tak je primer 35 metrov visokega Predjamskega gradu, največjega jamskega gradu na svetu. "Počaščeni smo, da so nas opazili, čeprav ne vemo, kdaj točno so rekord opazili - grad le stoji že od 12. stoletja," je povedal Igor Blažina, direktor turističnih znamenitosti Postojnska jama. Geržina še pravi, da zdaj rekord, seveda, uporabljajo v oglaševalske namene, da pa jim pravzaprav ni treba storiti kaj dosti, da bi jih opazili - grad se namreč v zadnjih letih redno uvršča na številne tuje sezname "top 10" gradov po svetu.

Tono težka bujta repa
Več dela je imel Damjan Jaklin, župan Velike Polane in eden izmed organizatorjev kuhanja največje bujte repe na svetu, ki se ga je lotilo tamkajšnje Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo. Ta slovita prekmurska jed je nazadnje tehtala 1.089,5 kilograma, zanjo pa so porabili nepredstavljivih 94 kilogramov svinjskega mesa (pleče), 186 kg svinjskih reber, 42 kg čebule, 4,4 kg česna, 5 kg soli, pol kilograma popra, 2 kilograma suhe mešanice začimb, 236 kg kisle repe, 21 kg prosene kaše, 5 kg moke, 4 kg masti, kilogram rdeče paprike in 715 litrov vode.

Kar velik logistični zalogaj, še posebej, ker pravila vpisa v knjigo rekordov zahtevajo, da se
vse pripravi na mestu. Uporabili so orjaški kotel, namesto skodelic vedra, namesto zajemalk so uporabljali kar vesla, vse skupaj pa je potekalo pod nadzorom gasilcev. 5.000 porcij bujte repe so nato razdelili med obiskovalce prireditve.

Eden zanimivejših slovenskih rekordov je še največje zborovanje harmonik - kar 1.137 se jih je zbralo na festivalu Panonika Harmonika leta 2011 in s tem podrlo kanadski rekord. Organizatorka Marjana Trščinar Antić uspeh pripisuje dejstvu, da se v zadnjem času vse več mladih (ponovno) odloča za harmoniko, tistega lepega sončnega poletnega dne pa so imeli v Gaju pri Cerkljah srečo tudi z "naravnimi" dejavniki. O podiranju lastnega rekorda ne razmišljajo, Trščinar Antićeva pa pravi, da če bo rekord padel, so pripravljeni ponovno poseči po harmonikah.