Sanchez je med obiskom Extremadure, pokrajine na zahodu Španije, obiskovalce šokiral s hudo etno-gastronomsko napako. Med opisovanjem odnosov države s Kitajsko je namreč omenil, da bi kitajskemu predsedniku ob morebitnem obisku postregel z najboljšim serranskim pršutom iz te pokrajine.

Obiskovalce je izjava osupla, saj v Extremaduri ne proizvajajo serranskega, ampak iberski pršut, ki je po mnenju tamkajšnjih prebivalcev veliko prestižnejši in kakovostnejši. Enako menijo tudi kulinarični strokovnjaki, zato iberski pršut hitro postaja ena izmed najdražjih in najbolj iskanih mesnih specialitet na svetu. Posebno priljubljen je na Kitajskem, kjer neizmerna rast povpraševanja vztrajno viša svetovne cene iberskega pršuta. Zaradi višanja cen in težav ponudnikov, da sledijo povpraševanju, se na trgu zadnja leta pojavlja vedno več ponaredkov oziroma neustrezno pripravljenih pršutov.

Iberski pršut proizvajajo iz avtohtonih španskih pasem črnodlakih prašičev, ki zadnje mesece svojega življenja preživijo v hrastovih gozdovih, kjer se hranijo z želodi. Po zakolu in soljenju sledi staranje, ki pri najboljših kosih lahko traja do pet let. Pršut nato servirajo v tankih rezinah ob dobrem vinu, podobno, kot smo uživanja pršuta vajeni tudi pri nas.

Iberski pršut v Španiji ni zgolj kulinarično doživetje, ampak sodi med neuradne simbole države, vsako novo leto pa si družine širom države privoščijo kos slovite mesnine. Napaka predsednika države je zato sprožila burno razpravo na družbenih omrežjih, ki je včasih presegla meje humornega zbadanja. Predsednik Španskega združenja kmetov Angel Garcia Blanco pa je v prestolnico takoj poslal pošiljko slovitega pršuta. “Poskrbeti smo morali, da predsednik ne bo nikoli več naredil takšne hude napake in bo znal ločiti zrnje od plev”.