V hram demokracije so pustno-etnografsko obarvan sprevod s kurenti, orači in pokači na čelu povedli 16. princ karnevala Aleš Goričan, plemeniti Maksimilijan Gregorič, župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar in predsednik 58. kurentovanja Branko Brumen. Z glasnim zvonjenjem, poki bičev in oranjem brazd pred stavbo parlamenta so ven priklicali Hainza, nato mu je Senčar izročil poslanico z dobrimi željami za Slovenijo, predsednik tokratnega Kurentovanja mu je predal podobo kurenta, princ karnevala pa spominski šal največjega pustnega festivala v tem delu Evrope, so v sporočilu za javnost navedli organizatorji festivala.

Hainz je v nagovoru kurentom spomnil, da kulturna dediščina ni zgolj predmet raziskovanja in muzejskega varovanja, temveč se krepi in razvija v živem stiku z ljudmi, ki iz roda v rod prenašajo izročilo in upanje v blaginjo vseh, ki živimo v Sloveniji. "Kleni ljudje Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in dela Slovenskih goric so ohranili svojo tradicijo kljub nekaterim nasprotovanjem posvetnih in cerkvenih oblasti," je dejal Hainz in dodal, da je prepričan, da bodo svojo nalogo odganjanja zime opravili vestno in dosledno, pri tem pa jim je zaželel veliko sreče.

Kurentovanje se je na Ptuju začelo 3. februarja, nekaj ur po tradicionalnem polnočnem kurentovem skoku na domačiji nekdanjega princa karnevala Zokija Matevža v Budini pri Ptuju, ki vsako leto poteka na svečnico. Festival se je začel z etnopovorko in predajo oblasti karnevalskemu princu, končal pa se bo na pustni torek, 13. februarja. Obhodi kurentov so, kot je znano, od lanskega decembra del seznama Unescove nesnovne dediščine.