morali prebrano tudi razumeti. Najboljši so v eni minuti prebrali več kot pet tisoč besed oziroma besedilo na desetih straneh v velikosti A4.

Za razumljivo prebrano vrstico novinarji porabimo približno 5 sekund, v tolikšnem času ali še prej, pa so najhitrejši učenci prebrali besedilo na kar dveh tipkanih straneh.

"Prvo besedilo sem z osmimi sekundami, drugo z eno, tretje pa s tremi sekundami," je povedal Luka Drenik z OŠ Dragomelj. Gašper Dimnik z OŠ Tabor 1 je dodal: "Če je daljše besedilo, se da tudi hitreje prebrati kdaj, pač tempo moraš ujeti." In Gašper ga je, saj je dosegel nov državni rekord s kar 8.523 prebranimi besedami na minuto. S tem je izboljšal lanski absolutni državni rekord s 3.928 besedami na minuto, ki ga je dosegla Brina Poropat.

"Ključna sestavina tega uspeha so učiteljice, one imajo miselne klube in treniranje, tu je ogromno tehnik, ki omogočajo hitro branje. Bistvo vsega pa je, da mora biti razumevanje," je pojasnil Peter Cokan, tajnik državne tekmovalne komisije. Za veljavnost rezultatov je namreč treba poznati vsaj 60 odstotkov prebrane vsebine. Hitrost branja je treba natrenirati. "Prst je tisti – kakor hitro ga pomikaš, tako hitro bereš. In čim več besedila zajameš z očesom naenkrat," pravi ena izmed mentoric.

Pravila tekmovanja
Hitri bralci so tekmovali v branju treh člankov, ki so bili tematsko zelo različni in so zahtevali visoko stopnjo koncentracije. Tekmovalci so morali vse tri članke prebrati v hitrem tempu in pozneje odgovoriti na zastavljena vprašanja. Zmnožek hitrosti branja in odstotek obnove sta določala uvrstitev posameznih tekmovalcev.

Dimnik je zmagal v kategoriji juniorji. Državni prvak v kategoriji otroci je postal Marcel Urbanija z OŠ Dragomelj, ki je imel povprečno hitrost branja z razumevanjem 3.485 besed na minuto. V kategoriji odrasli je slavila Eva Novak z Gimnazije Novo mesto s 1.731 prebranimi besedami na minuto.