S profili na družbenih omrežjih nekateri tudi dobro služijo. Foto: Osvežilna fronta
S profili na družbenih omrežjih nekateri tudi dobro služijo. Foto: Osvežilna fronta
Osvežilna fronta
Osvežilna fronta bo na sporedu danes ob 17.25. Foto: Osvežilna fronta
Osvežilna fronta
V Sloveniji zakonodaja glede plačanih objav spletnih vsebin, ki jih ustvarjajo spletni vplivneži, še vedno ni urejena. Foto: Osvežilna fronta

kanal YouTube. Včasih so pisci rumenih medijev brskali za zasebnostjo znanih oseb, vse za blagor naroda, ki je bil željan pikantnosti in je plačeval za pestro bero tovrstnih informacij. Danes je drugače.

Zasebnost sami objavljamo na družbenih omrežjih in s tem ustvarjamo svojevrsten panoptikum. Bolj podjetni in željni izpostavljenosti pa z ustvarjanjem lastnih vsebin, ki jih pomešajo z utrinki iz zasebnosti, z objavami na družbenih omrežjih in platformah gradijo svojo blagovno znamko in živijo od sponzoriranih objav. Rečemo jim influencerji ali spletni vplivneži.

Spletni vplivneži ali influencerji v svetu najstnikov zasedajo prostor, ki je bil prej rezerviran za zvezde iz sveta filma in glasbe. Pogosto gre tudi za hibridnost ali povezanost med njimi. Spletni zvezdniki z mladimi, pa tudi starejšimi delijo svoja doživetja, spoznanja, vsakdan, jih nagovarjajo, zabavajo, mladi pa jim zaupajo, tudi njihovim potrošniškim izbiram in ponudbi. A vse, kar je objavljeno na spletu, ni nujno resnično, četudi številni influencerji in influencerke večkrat poudarjajo, da o proizvodih govorijo iskreno.

Maša Butara in Tamara Langus, poznavalki družbenih omrežij, opozarjata, da za dober doseg oziroma uspešen vpliv prek spleta ni dovolj zgolj objava. Slediti je treba določenim pravilom, recimo trikom, ki jih uporabljajo vplivneži. Z njuno pomočjo ter podobo scenaristke in voditeljice oddaje Osvežilna fronta smo ustvarili lažni Instagramov profil modno ozaveščene uživačke Agnes.Stardust.Style ter preverili učinkovitost trikov in vodljivost sledilcev. Pri tem so pomagale še vplivnici Tjaša Deu in Lana Novak ter oblikovalka Urssula. Koliko sledilcev se je nabralo v nekaj tednih, bomo razkrili v ponedeljkovi ponovitvi oddaje Osvežilna fronta. Pri tem ne gre zanemariti, da imajo tudi omrežja, ko gre za zagotavljanje dosega, svoja pravila.

Mladost na omrežjih
Čeprav družbena omrežja znotraj svojih pravil pogosto postavljajo mejo za uporabo starost 13 let, pa z uvedbo GDPR-ja otroci, mlajši od 16 let, potrebujejo za odprtje profila soglasje staršev. Podjetja, ki imajo v lasti družbena omrežja, podatke, ki so objavljeni, namreč zbirajo in analizirajo. A pogosto že starši sami objavljajo fotografije in lokacije svojih otrok. Ker očitno nikoli ni prezgodaj, se je za aktivno udejstvovanje na družbenih omrežjih odločil tudi dojenček Osvežilne fronte. Ker razmišlja globalno, ni pozabil niti na kitajski renren.

Zasebnost
Človek se na družbenih omrežjih želi prikazati v najboljši luči, pri čemer številni pozabijo na zasebnost. Nikakor ne gre omenjati svojih osebnih podatkov, naslova in podobnega, opozarja Maša Butara. Enako razmišlja tudi Boštjan Gorenc – Pižama, ki je zelo dejaven na Twitterju, FB-ju in Instagramu. "Kar je bilo v mojem okolju slikano, je samo krožnik," se nasmeje in med odgovarjanjem na 10 neugodnih vprašanj doda, da ločuje med zasebnim, torej tistim, kar se mu dogaja v okviru družine, in javnim. A kljub temu na spletu deli svoj potek hujšanja.

Veliko dela za veliko všečkov
Tamara Langus opozarja, da so všečki postali nova svetovna valuta, način samopotrjevanja in trgovanja. Ti meni, jaz tebi. Torej ne preseneča, da je Instagram, ki ga mladi množično uporabljajo, dobro orodje za izražanje samoidentitete, a je hkrati povezan z visoko stopnjo anksioznosti, depresije in strahu pred tem, da kaj zamujamo, povzema raziskavo #StatusOFMind (zajeti mladi med 14 in 24 let) Tamara Langus in doda, da gre za družbeno omrežje, ki zelo slabo vpliva na duševno zdravje mladih. Tudi eksperimentalna izkušnja, ki je od Neže kljub udejstvovanju na zgolj enem omrežju zahtevala veliko več predanosti in dela, kot je sprva pričakovala, je bila podobna.

"Občutek neverjetnega zadovoljstva, ki sem ga doživela, ko je objava presegla mejo sto všečkov, bi najraje zatajila. Ugodje je bilo enako veselju ob pohvali za večtedensko delo. Le da je zadovoljitev prišla takoj, všečki so padali ves dan. Vloženi trud je bil bistveno manjši. Sledilo je dvesto všečkov. In čez čas nova objava, ki jih ni doživela toliko. Razočaranje. Večer sem preživela tako, da sem drugim uporabnikom Instagrama delila komplimente v obliki komentarjev in srčkov. Vse zato, da bi mi vrnili z enko pozornostjo," se spominja Neža.

Luža ljubezni
V Sloveniji zakonodaja glede plačanih objav spletnih vsebin, ki jih ustvarjajo spletni vplivneži, še vedno ni urejena. Pripis "Objava je sponzorirana/plačana" namreč ni obvezen, to pomeni, da gre za sivo polje, in Tamara Langus pravi, da potrošniku preostane zgolj zdravorazumska presoja in sklepanje na podlagi tega, kolikokrat se kakšen proizvod pojavi v prispevku. A product placement ali oglaševanje produktov oziroma proizvodov ni nič novega. Poznamo ga iz TV-oddaj in filmov, najbrž pa ga boste zaznali tudi v posebni rubriki, ki se bo zlila z oddajo Osvežilna fronta, to je najkrajša telenovela Luža ljubezni!

TOP ŠOP in druge težave
Ker splet prodaja, se bomo prodaje lotili tudi v oddaji Osvežilna fronta. V parodističnem TOP ŠOPU ponujamo vse, kar potrebujete, da dosežete na spletu čim več sledilcev. Med drugim tudi hipsterja in navdihujoče citate, ki ne smejo manjkati na nobenem sončnem profilu.

Na številne težave vedno povezanih pa bo opozoril Vid Sodnik v Problemih prvega sveta, prav tako bo ponudil rešitve. Med drugim tudi rešitev, kadar pozabite fotografirati odlično kosilo! Mimogrede, če oddajo Osvežilna fronta zamudite na televiziji, so tu še vedno YouTube, Facebook in Instagram. Tudi TV-resničnost je že omrežena.