Jajca, ki so jih izdelali s 3D-tiskalniki in opremili s satelitskimi sledilniki, so izumili v okoljevarstveni organizaciji Paso Pacifico in jih podtaknili v 101 želvje gnezdo na štirih različnih kostariških plažah. Po nekaj dneh so se "jajca" začela premikati, so opazili.

Še več, kar četrtina podtaknjenih jajc je še pred dejansko izvalitvijo "dobila noge", a večinoma niso "šla" daleč. Eno izmed jajc je tako končalo v bližnji hiši, spet drugo je prepotovalo kakšna dva kilometra do bližnjega bara. Najdaljše potovanje je doletelo jajce, ki se je najprej dva dni vozilo proti notranjosti države, nato pa končalo v restavraciji 137 kilometrov od izvorne plaže.

Okoljevarstveniki, ki so vneto sledili lažnim jajcem, so tako dobili dragocene podatke o kraji in tihotapljenju jajc, preprodajalcih in končnih kupcih. Ena izmed sodelujočih pri projektu, Helen Pheasey z univerze v Kentu, je za Guardian pojasnila: "Zdaj vemo, da velik delež jajc ostane v bližini kraja, od koder so jih ukradli, kar pomeni, da se lahko osredotočimo na osveščanje lokalnega prebivalstva, po drugi strani pa lahko usmerimo organe pregona na ožja območja."

Strokovnjakinja je ob tem poudarila, da se ne želijo in ne nameravajo osredotočiti na tatove jajc, pač pa na preprodajalce, saj so ti tisti, ki domačine spodbujajo h kraji, s preprodajo – ta dostikrat poteka kar od vrat do vrat – pa tudi bogato služijo. Sledenje jajcem jim je dalo koristne podatke o tem, kje potekajo predaje jajc preprodajalcem, zato se bodo policisti lahko osredotočili na te kraje, je še pojasnila Pheaseyjeva.

A prav vseh nepridipravov lažna jajca niso pretentala. Šest jajc so tako našli odvrženih v bližini gnezd. Težava pa je tudi v izdelavi jajc, priznava Pheaseyjeva – skoraj tretjina (nepobranih) jajc je čez nekaj časa nehala oddajati signal, najverjetneje je čipe poškodovala vlaga.