Raziskovalci so ugotovili, da v jeziku majhnega brazilskega plemena Piraha ni besed za števila, imajo samo izraza za "le nekaj" in "veliko", člani plemena pa štejejo le z velikimi težavami.

Peter Gordon z univerze Kolumbija v New Yorku je s kolegi opazoval pleme Piraha, saj so slišali, da to pleme uporablja števila na edinstven način.

Gordon je nekaj mesecev živel z omenjenim plemenom skupaj z dvema jezikoslovcema, ki že več kot 20 let živita s člani plemena ter dobro poznata njihov jezik in kulturne navade.

Pleme živi na odmaknjenem in težko dostopnem območju ob reki Maici v Amazoniji v Braziliji. Večinoma se preživljajo kot lovci in nabiralci ter odklanjajo asimilacijo v večinsko brazilsko družbo oziroma zahodnjaški način življenja. Živijo v manjših skupinah, vseh članov plemena je le še približno 200.

Njihov besednjak za števila je zelo omejen. Beseda, ki jo uporabljajo za "le malo", včasih pomeni tudi število ena, poleg te in besede "veliko" pa imajo le še izraz za število dve.

V njihovem jeziku ni niti besed, ki bi pomenile "število", "vsi", "vsak", "nekaj". Tudi njihovi osebni zaimki ne poznajo ednine in množine, tako npr. za zaimka on in oni uporabljajo isto besedo.

Gordon je z nekaj pripadniki plemena Piraha naredil nekaj lažjih preizkusov. Pokazal jim je določeno število predmetov, oni pa so morali povedati oziroma nekako razložiti, koliko jih je. Relativno dobro so se izkazali, ko so imeli opraviti s tremi predmeti ali manj, precej slabše pa, ko jim je Gordon pokazal od osem do deset predmetov.

Povedal je, da so se sodelujoči zelo trudili in da je bilo očitno, da naloge razumejo. Otroci v nasprotju z odraslimi niso imeli težav z večjimi števili.

Pri opazovanju plemena so nepričakovano opazili, da poleg tega, da ne znajo šteti, tudi ne rišejo. Ravno črto so potegnili le z velikim naporom, ki so ga spremljali vzdihi in stokanje, in ob popolni koncentraciji.

Raziskovalci so poudarili, da pleme Piraha ni manj inteligentno, saj so njihove ostale sposobnosti izredne. Tu je izpostavil lovske spretnosti, sposobnost orientacije in prepoznavanja ogromnega števila rastlinskih in živalskih vrst.

Vsa odkritja, povezana s štetjem, ponovno odpirajo vprašanje, kako jezik vpliva na mišljenje posameznika.