Cornaro se je v želji po dolgem življenju popolnoma odpovedal celo vinu. Foto: EPA
Cornaro se je v želji po dolgem življenju popolnoma odpovedal celo vinu. Foto: EPA

Renesančni beneški plemič, trgovec in humanist Luigi Cornaro se je, še preden je dopolnil 40 let, znašel na robu.

Kot mlad in bogat trgovec je v 16. stoletju živel življenje, v katerem ni manjkalo nezaslišanih pojedin, večdnevnega popivanja in divjih zabav do jutranjih ur.

Po nasvetu svojih zdravnikov, ki so mu napovedali le še nekaj let življenja, je spremenil svoje prehranjevalne navade in se trdno držal odločitve, da bo užival manj kalorij.

Najprej si je odredil, da na dan ne bo pojedel več kot 12 unč hrane in ne bo popil več kot 14 unč vina. Kruh in mleko za zajtrk, gosta juha z jajcem za kosilo ter košček mesa in zelenjave za večerjo – približno takšen je bil Cornarov jedilnik. In dva kozarčka vina.

Kasneje naj bi postal še mnogo strožji in pojedel je le eno jajce dnevno. Zapisal je: "Treba je jesti in piti le toliko, kot želodec lahko prebavi. Vsak, ki dopolni 40 let, bi že moral vedeti, koliko in kaj lahko zaužije."

Njegova knjiga Discorsi della Vita Sobria (Razprave o zmernem življenju) naj bi bila prva, ki je zagovarjala, da lahko sprememba prehranjevalnih navad podaljša življenje. Cornaro je verjel, da bo, če bo pri vsem, kar počne, postal zmeren, živel dlje.

Umrl je v Padovi, star 98 let.