Vladni predlog po oceni sindikata Fides ustvarja dodatne anomalije in plačna nesorazmerja. Na fotografiji podpredsednik Fidesa Gregor Zemljič in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Foto: BoBo
Vladni predlog po oceni sindikata Fides ustvarja dodatne anomalije in plačna nesorazmerja. Na fotografiji podpredsednik Fidesa Gregor Zemljič in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Foto: BoBo

V sindikatu Fides želijo, da bi z vladno stranjo nadaljevali pogajanja o odpravi nesorazmerij. Poziv so na vlado naslovili prejšnji teden, a odgovora niso prejeli, je na novinarski konferenci povedal podpredsednik sindikata in vodja Fidesove pogajalske skupine Gregor Zemljič.

Vlada je odgovor na prijavo zoper Bešiča Loredana sprejela prejšnji četrtek in v njem zapisala, da so bile ministrove besede po mnenju premierja Roberta Goloba neprimerne. Premier od ministrov in drugih funkcionarjev vlade pričakuje spoštljivo komunikacijo. Foto: BoBo
Vlada je odgovor na prijavo zoper Bešiča Loredana sprejela prejšnji četrtek in v njem zapisala, da so bile ministrove besede po mnenju premierja Roberta Goloba neprimerne. Premier od ministrov in drugih funkcionarjev vlade pričakuje spoštljivo komunikacijo. Foto: BoBo

Potem ko je vladna stran prejšnji teden predstavila zadnjo ponudbo dviga plač za zdravnike in zobozdravnike in ob tem končala pogajanja, vodstvo sindikata z njo ni bilo zadovoljno.

Mnenje članstva so nato preverili z anketo, ki je pokazala enako – zdravniki s ponudbo niso zadovoljni, ker ustvarja plačna nesorazmerja in anomalije, saj mlajšim zdravnikom ponuja bistveno višji dvig kot izkušenejšim. Povprašali so jih tudi, kako gledajo na domnevne telefonske grožnje ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana Zemljiču.

Datum začetka in druge podrobnosti napovedane stavke bodo v sindikatu Fides sprejeli v prihodnjem tednu, prav tako stavkovne zahteve. Že zdaj pa je jasno, da zdravniki in zobozdravniki zahtevajo enak dvig plač za vse.

Pridružitev stavki so ob tem napovedali tudi v Sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktik.um in Sindikatu zobozdravnikov Slovenije Dens.

Ministrica: Odločitev za stavko povsem neutemeljena

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Foto: BoBo/Žiga Živulović

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik ocenjuje, da je odločitev glavnega odbora sindikata Fides o začetku zdravniške stavke v januarju po ponujenih zvišanjih plač povsem neutemeljena in sproža vprašanje, "ali je del neke poklicne skupine morda izgubil stik z realnostjo in razmerami v državi".

Ministrica poudarja, da vlada zdravnikom ničesar ne jemlje, njihovih plač ne niža, pač pa, nasprotno, ponuja zvišanja za od osem do 20 odstotkov oz. v nekaterih redkih primerih tudi za več.

Ob tem Ajanović Hovnik pojasnjuje, da vlada daje prednost mladim zdravnikom, katerih plače so res nizke, medtem ko za tiste v 57. plačnem razredu, in teh je kar 37 odstotkov, predlaga 8-odstotno zvišanje – ne da bi vlada kot pogoj za to postavljala večjo storilnost zdravnikov.

"V vladi utemeljeno pričakujemo, da bodo zdravniki pozornost od višine svojih plač vendarle usmerili k bolnikom in jih končno postavili v ospredje. Čas je, da pozornost posvetijo ljudem oz. bolnikom, da bodo ti od višjih plač zdravnikov nekaj imeli – in to je pravočasna, skrbna obravnava," je v odzivu na napoved začetka stavke še zapisala ministrica.

Poudarila je, da vlada mora in želi v času energetske krize ter inflacije poskrbeti za vse prebivalke in prebivalce, zlasti za šibkejše in ogrožene. Zato je glede na makroekonomske kazalnike vladna ponudba zdravnikom zadnja in najvišja mogoča.

Vlada in sindikati parafirali dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij za zdravstvo in socialno varstvo

Vladna stran je z reprezentativnimi sindikati parafirala dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvu in socialnem varstvu.

Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev, ki odpravlja v pogajanjih novembra 2021 nastala plačna nesorazmerja, bi določenim poklicem v zdravstvu in socialnem varstvu prinesel od enega do tri dodatne plačne razrede ter še enega dodatnega, že dogovorjenega v okviru pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja.

Čeprav predstavnikov Fidesa na ministrstvo za zdravje tokrat ni bilo, pa parafirani dogovor predvideva tudi dvig zdravniških in zobozdravniških plač glede na zadnjo vladno ponudbo.

Kot je znano, je vlada predlagala dvig plač za štiri plačne razrede (in enega v okviru aprilskega dviga plač v javnem sektorju) za zdravnike, ki so umeščeni do 57. plačnega razreda. Zdravnikom v tem razredu pa je ponudila dogovorjeno odpravo plačnega stropa s prihodnjim aprilom, dogovorjenemu dvigu plač za en plačni razred pa so dodali še enega, torej skupaj dva.

Dogovor predvideva, da bi zaposleni, ki se jim obeta en dodatni plačni razred, tega prejeli aprila prihodnje leto, prav tako zaposleni v plačni podskupini E1, ki bodo prejeli dva plačna razreda.

Javni uslužbenci v podskupinah E2, E4, F1 in F2, ki bodo prejeli dva dodatna plačna razreda, bodo enega prejeli januarja, drugega pa aprila. Zaposlenim iz teh podskupin, ki bodo prejeli tri ali več dodatnih plačnih razredov, pa se bo plača za dva razreda zvišala januarja, preostanek pa aprila.

Delovna mesta, ki se bodo na podlagi sporazuma uvrstila v 48. plačni razred ali višje, bodo zvišanja plač v celotni deležna aprila.

Minister za zdravje Bešič Loredan, ki je dogovor označil za pomemben korak, je poudaril, da vlada ni mogla zadovoljiti vseh in vsem ustreči. Morebitne dodatno povzročene anomalije bodo reševali znotraj novih pogajanj o plačnem stebru v zdravstvu. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pričakuje, da bodo pogajanja o prenovi plačnega sistema stekla januarja.

Sindikat v zdravstveni negi ostaja nezadovoljen

Prizor s stavke v zdravstveni negi pred štirimi leti. Foto: Radio Maribor/Aleks Horvat
Prizor s stavke v zdravstveni negi pred štirimi leti. Foto: Radio Maribor/Aleks Horvat

Ob tem nezadovoljni ostajajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi, drugem večjem reprezentativnem sindikatu, saj vlada ni privolila v zvišanje plač v skupini E3, ker so bila ta delovna mesta manjšega dviga plač deležna že po pogajanjih lanskega novembra. Predsednica tega sindikata Slavica Mencingar zato sporazuma ni parafirala.

Mencingar v daljšem zapisu pojasnjuje, zakaj niso pristopili k parafiranju dogovora in ga tudi ne bodo podpisali. Poudarja, da so bili ves čas pogajanj z aktualno vlado deležni obtožb, da so z dogovorom iz novembra lani zrušili enotni plačni sistem v javnem sektorju in ustvarili nove anomalije.

A po njenih besedah se je enotni plačni sistem začel rušiti že veliko prej in v drugih poklicnih skupinah, "prek raznih nazivov, senioritet, z različnimi interventnimi zakoni, uredbami in podobnimi obvodi". Dogovor novembra lani pa je bil podpisan z namenom, da preprečijo beg kadra zdravstvene nege z najtežjih delovišč.

Kot je zapisala, so se s podpisom omenjenega dogovora res ustvarile nove anomalije, a so se sindikati in vlada zavezali, da se te odpravijo v letu 2022. Ob tem je izrazila obžalovanje, da je dogovor "dvignil veliko prahu" tudi med njihovimi najožjimi sodelavci v zdravstvenem timu, pri čemer je spomnila na odziv zdravniškega sindikata Fides in mladih zdravnikov, da nikjer v svetu medicinske sestre nimajo višjih plač od zdravnikov. To ne drži, razen redkih izjem, sporoča Mencingar. So pa bili nekoliko višjega dviga plač deležni zaposleni na najtežjih deloviščih v zdravstveni negi, denimo srednje in diplomirane medicinske sestre v intenzivnih terapijah ter diplomirane medicinske sestre v nujni medicinski pomoči, pa tudi na zahtevnih vodstvenih delovnih mestih v zdravstveni negi.

"Ko potegnemo črto, se morda res primeri, da so mladi zdravnik in morda tudi specialisti povsem na začetku svojih kariernih poti plačani manj kot prej omenjeni sodelavci z mnogimi leti delovnih izkušenj in posledično napredovanji. In seveda nihče od nas ne oporeka temu, da si zaslužijo tako mladi zdravniki kot vsi ostali dostojno plačilo. Vendar ne na vsak način in za vsako ceno v škodo najožjih sodelavcev, ki prav tako opravljajo izjemno težko in odgovorno delo," je zapisala.

Po njenih navedbah bo tako po 1. aprilu prihodnje leto na primarni ravni v ordinaciji lahko sedel nekdo z od 59. do 62. plačnim razredom, zunaj nje pa srednja medicinska sestra v 24. oz. diplomirana medicinska sestra v 34. plačnem razredu. Tudi v zdravstveni negi imajo namreč zaposlene mlade sodelavce, ki so na začetku karierne poti, brez napredovanj ter s prejemki zgolj malo nad ali pogosto tudi pod minimalno plačo.

Aktualni vladi očita kršenje dogovora iz lanskega novembra in obžaluje, da niso zmogli prepoznati in ustrezno nagraditi oz. "polepiti z obližem" vseh tistih, ki so novembra dobili najmanj in so že v osnovi najslabše vrednoten kader v zdravstveni negi. Po njenih navedbah gre predvsem za zdravstvene tehnike in diplomirane medicinske sestre na primarni ravni in z nekaj izjemami tudi na sekundarni in terciarni.

Ob vsem tem pa Mencingar izraža bojazen, da se bodo pojavila nova trenja in nezadovoljstva znotraj timov, predvsem na primarni ravni zdravstvenega varstva. Sprašujejo pa se tudi, ali bomo ob takšnem odnosu v prihodnje v zdravstvenih zavodih sploh še imeli slovenske medicinske sestre.

Irena Ilešič Čujovič: Premik z mrtve točke

Irena Ilešič Čujovič. Foto: BoBo
Irena Ilešič Čujovič. Foto: BoBo

Je pa svoj podpis prispevala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, saj je vlada vanj vključila še zadnji dve pomembni točki. Zavezala se je, da bo do konca leta sprejela posebni vladni projekt, ki bo obravnaval zaposlene v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Prav tako je upoštevala predlagane rešitve glede tehnikov s peto stopnjo izobrazbe.

Sama sporazum, ki razrešuje obe stavkovni zahtevi sindikata – odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstvu in pripravo standardov in normativov –, razume kot premik z mrtve točke predvsem za najbolj problematična delovna mesta.

Vlada se je s sporazumom zavezala tudi, da bodo do 1. aprila prihodnje leto sprejeti preostali kadrovski standardi in normativi za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu oziroma zdravstveni negi.

Parafiranja dogovora je vesela tudi Sanja Ajanović Hovnik, predvsem ker sporazum zdravstvo prepoznava kot celoto: "V preteklosti je bilo preveč parcialnih pogajanj, kjer so določene poklicne skupine, ki so imele nekoliko več moči, v danem trenutku izpogajale nekaj več kot preostali." Današnji dogovor pa, tako meni ministrica, dokazuje ravno nasprotno.

Ob tem je sindikate zdravništva in zobozdravništva pozvala k podpisu parafiranega dogovora. Kot je znano, v sindikatu Fides z vladnim predlogom niso bili zadovoljni. A bo predlog vlade za zdravstvo in socialno varstvo, vključno s predlogom za zdravnike in zobozdravnike, obveljal, če ga bo podpisal vsaj eden od sindikatov, ki je reprezentativen tako za zdravstvo in socialno varstvo kot za zdravnike.

Ali bodo sindikati parafiran sporazum naposled tudi podpisali, Irena Ilešič Čujovič ni upala napovedati, saj bodo o tem odločali še organi sindikatov. Celotni dogovor je po besedah ministrice vreden približno 40 milijonov evrov.