Slovenija je po podatkih evropskega poročila ena najvarnejših držav za rojevanje. Foto: BoBo
Slovenija je po podatkih evropskega poročila ena najvarnejših držav za rojevanje. Foto: BoBo

Evropsko poročilo o zdravstvenem stanju nosečnic in novorojenčkov za leto 2015 kaže, da se stopnja umrljivosti novorojenčkov niža. Hkrati pa narašča starost mater ob rojstvu, saj se je med letoma 2010 in 2015 delež mater, starejših od 35 let, povečal za 16 odstotkov. Medtem je nosečnost v najstniških letih v Evropi vse manj običajna.

Debelost in kajenje
Po podatkih za leto 2015 je kadilo devet odstotkov nosečnic, desetina pa jih je bilo tako pretežkih, da so imele indeks telesne mase več kot 30, je izpostavil Ivan Verdenik, statistik Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Slovenija je sicer pri obeh kazalnikih bistveno uspešnejša od mnogih drugih evropskih držav, a prostora za izboljšave je še, je poudarila porodničarka Nataša Tul Mandić.

Dokaz je na primer uspeh Švedske in Norveške na področju zmanjševanja deleža nosečnic, ki kadijo. Od leta 2010 do 2015 so v teh dveh državah ta delež zmanjšali s sedem odstotkov na le 3,5 odstotka kadilk med nosečnicami. Po besedah Tul Mandićeve bi potrebovali več sredstev za preventivo, za organizacijo programov za dodatno podporo nosečnicam kadilkam, da bi laže prenehale kaditi. Taki programi bi zagotovo še zmanjšali odstotek nosečnic, ki kadijo, je prepričana.

Čezmerna telesna teža vse večja težava
Še večjo skrb v Evropi vzbuja epidemija debelosti, tudi med nosečnicami, je pojasnil Verdenik. Slovenija je z desetimi odstotki nosečnic z indeksom telesne teže več kot 30 sicer še daleč od Anglije, Škotske ali Walesa, kjer je bilo leta 2015 takih že četrtina vseh nosečnic. A delež predebelih nosečnic se povečuje tudi v Slovenji, je opozoril.

Maščoba ni le estetski problem, ženske s preveč maščobnega tkiva in indeksom telesne mase več kot 30 imajo lahko še druge internistične težave, ki privedejo do zapletov v nosečnosti, je razloge za zaskrbljenost ob naraščanju števila predebelih nosečnic pojasnila Tul Mandićeva. Pri predebelih nosečnicah sta višji umrljivost mater in novorojenčkov, materam se pogosteje rodijo pretežki novorojenčki, večkrat je pri takih nosečnicah potreben carski rez.

Otroci predebelih nosečnic so pogosteje tudi pozneje v življenju predebeli. Tul Mandićeva je opozorila, da je zelo pomembno vplivati že na mlade, da bi zanosile z ustrezno telesno maso, to pa je mogoče le z ustrezno preventivo. Kot je poudarila, se ves denar, vložen v preventivo v porodništvu, zelo hitro vrne v obliki boljših rezultatov.

Približno petina porodov s carskim rezom
Tul Mandićeva in vodja ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek sta poudarila tudi pomen spremljanja vseh perinatoloških statističnih podatkov, kar v Sloveniji počnejo že od leta 1987. To je v preteklosti omogočilo, da so še pravočasno zaznali določene neugodne trende in tudi pravočasno ukrepali. Tako so na primer ob prvi zaznavi povečevanja števila carskih rezov v Sloveniji zadeve analizirali in ukrepali.

Slovenija je po deležu carskih rezov v vrhu evropskih držav, skupaj s Francijo, Norveško, Finsko. Pri nas se namreč okoli 20 odstotkov porodov opravi s carskim rezom. Druga skrajnost so države, kot so Romunija, Bolgarija, Poljska, Ciper, Madžarska in Romunija s 50 in več odstotki porodov s carskim rezom.

Porodničarja sta poudarila, da je carski rez velika operacija, ki s seboj prinaša številne dejavnike tveganja in da ima lahko za žensko tudi resne zdravstvene posledice, ki trajajo dlje od le nekaj tednov po porodu, vplivajo pa tudi na izid naslednjih porodov. Zato stroka skrbno presoja, kdaj je carski rez potreben.