V Sloveniji je cepljenje že vrsto let obvezno, za odklanjanje ali onemogočanje obveznega cepljenja pa so odrejene precej visoke kazni, ki pa jih zdravstveni inšpektorat, ta je pristojen za inšpekcijski nadzor na področju obveznega cepljenja, izreka le redko. Foto: BoBo
V Sloveniji je cepljenje že vrsto let obvezno, za odklanjanje ali onemogočanje obveznega cepljenja pa so odrejene precej visoke kazni, ki pa jih zdravstveni inšpektorat, ta je pristojen za inšpekcijski nadzor na področju obveznega cepljenja, izreka le redko. Foto: BoBo
Eden glavnih vzrokov za izmikanje cepljenju naj bi bila razvpita in večkrat zavrnjena študija britanskega zdravnika Andrewa Wakefielda, ki je dokazoval povezavo med cepivom za rdečke, ošpice in mumps in avtizmom. Foto: AP

za vse vpletene predstavljajo veliko administrativno breme.

Epidemiologi vnovične izbruhe ošpic pripisujejo upadu precepljenosti na omenjeno bolezen. Tako svetovna zdravstvena organizacija kot zdravstvene administracije nekaterih držav EU-ja so izrazile ogorčenje, da prihaja do pojavov bolezni, za katero obstaja učinkovito cepivo in je bila v preteklih letih skorajda izkoreninjena.

Po podatkih Evropskega centra za obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo v Evropi od začetka leta 2016 do junija 2017 14.000 primerov ošpic, za posledicami bolezni pa je umrlo že 35 ljudi. Vsem smrtnim primerom pa bi se lahko izognili z zadostno precepljenostjo.

"V Sloveniji je še vedno relativno dobra, čeprav v zadnjih letih pri ošpicah opažamo trend upadanja. Precepljenost zadnje generacije je bila okoli 92-odstotna, predtem pa je bila precepljenost okrog 94-odstotna. Zato tudi ne pričakujemo večjih izbruhov ošpic. Vendar, če se bo tako nadaljevalo, bi se lahko srečali tudi s tem," je v sredo za MMC povedala Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Med 14.000 primeri ošpic jih je bila večina v Romuniji in Italiji (35 oz. 37 odstotkov vseh primerov). Kot je poročal Guardian, pa je precepljenost v teh državah izjemno nizka, v Romuniji pod 80 odstotki, v Italiji pa okoli 85 odstotkov.

Italija je tako kot Francija napovedala strožje ukrepe proti tistim, ki odklanjajo obvezno cepljenje, in sicer tako, da ne bosta sprejemali otrok v javne šole, če ne bodo obvezno cepljeni. Nemčija, kjer je precepljenost prav tako podpovprečna (v Nemčiji je bilo 9 odstotkov vseh evropskih primerov ošpic), pa bo povišala kazni za izmikanje obveznemu cepljenju kar na 2500 evrov.

Kazni do 1000 evrov
V Sloveniji je cepljenje že vrsto obvezno, za odklanjanje ali onemogočanje obveznega cepljenja pa so odrejene precej visoke kazni, ki pa jih zdravstveni inšpektorat, ta je pristojen za inšpekcijski nadzor na področju obveznega cepljenja, izreka le redko. Po podatkih zdravstvenega inšpektorata je denarnih glob, ki znašajo od nekaj manj kot 42 evrov do 1000 evrov, izrečenih le nekaj deset na leto (v zadnjih petih letih).

Inšpekcijski postopek se sicer začne na podlagi prijave zdravnika cepitelja, ki inšpektorje obvesti o opustitvi obveznega cepljenja. Zavezanci, v večini gre za starše ali skrbnike mladoletnikov, imajo nato možnost, da pisno ali ustno pojasnijo dejstva ali okoliščine, zakaj so odklonili obvezno cepljenje ali se mu izmikajo. Zdravstveni inšpektorji pa jim ob tem pojasnijo, da je izmikanje cepljenju oziroma onemogočanje le-tega prekršek, za katerega je po zakonu o nalezljivih boleznih predvidena globa 41,73 evra.

Opustitev cepljenja je namreč mogoča zgolj na podlagi odločitve komisije ministrstva za zdravje. Predlog za opustitev cepljenja mora pripraviti zdravnik cepitelj, če ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za opustitev. Poleg zdravnika pa lahko predlaga opustitev cepljenja tudi zavezanec ali njegovi starši oz. skrbniki.

Višje globe, 500 evrov, so predvidene, če inšpektorat staršem oz. skrbnikom z odločbo zapove (če je pravnomočna), da morajo otroke vključiti v program obveznega cepljenja, pa tega ne storijo.

Kazni do 200 evrov oz. do 1000 evrov so izrečene lahko tudi po zakonu o upravnem postopku, in sicer če se starši ne odzovejo vabilu inšpektorata na obravnavo ali pa zaradi neizvršitve odločbe inšpektorata.

"Globe in denarne kazni izrekamo zavezancem, ki ne opravijo zakonskih obveznosti, ki jim jih nalaga zakon o nalezljivih boleznih. Večinoma so to starši oz. skrbniki mladoletnih otrok," pojasnjujejo na zdravstvenem inšpektoratu. Ob tem dodajajo, da so postopki dolgotrajni iz različnih razlogov. Tako prijave večkrat ne vsebujejo vseh podatkov, ki so potrebni za začetek postopka, ki jih morajo pridobiti inšpektorji.

Težave inšpektorjev
"S težavami se srečujemo že pri vročanju vabil, pozivov, sklepov …, saj osebe ne prebivajo na naslovu, ki ga v prijavi posreduje zdravnik, niti ne na naslovu, ki ga najdemo v centralnem registru prebivalcev, še posebej pa je težavno vročanje osebam, ki so prijavljene v tujini ali živijo v romskih naseljih," pravijo na inšpektoratu.

Izogibanje cepljenju, kot navajajo, poteka na različne načine: "Najpogosteje uporabijo pravico, ki jim jo daje zakon o nalezljivih boleznih, da sami podajo predlog za opustitev cepljenja na ministrstvo za zdravje oz. zdravniku očitajo nepopolno pojasnilno dolžnost, ki jim jo določa zakon o pacientovih pravicah."

Dokler primera ne obravnava komisija zdravstvenega ministrstva, se inšpekcijski postopek prekine. "Do nedavna je bil razlog za prekinitev postopka zdravstvenega inšpektorata tudi očitanje pomanjkljive pojasnilne dolžnosti zdravnika pred izvedbo cepljenja," dodajajo.

Prav tako opozarjajo, da so v postopke na področju obveznega cepljenja vključeni tako rekoč vsi zdravstveni inšpektorji. "Dejstvo je, da vodenje tovrstnih postopkov do zdaj v večini primerov ni privedlo do cilja, cepljenja. Predstavlja pa veliko administrativno breme za vse vpletene," priznavajo na zdravstvenem inšpektoratu.