Vlada je razrešila pet članov sveta zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana od devetih. Gre za člane, ki so predstavniki ustanovitelja in jih imenuje vlada. Za preostanek mandata do 20. februarja 2026 so novoimenovani predstavniki Tomaž Subotič, Alenka Kolar, Tomaž Krišelj, Anja Kocjančič in Marjan Mačkošek.
Svet ljubljanske psihiatrične klinike namreč na seji v sredo ni razrešil generalnega direktorja klinike Bojana Zalarja zaradi očitkov o domnevnem nasilju na kliniki. Svetniki so podprli vodstvo in sporočili, da bi razrešitev Zalarja po njihovem prepričanju pomenila razbitje tima ene od najuspešnejših klinik v Sloveniji. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na novinarski konferenci po seji vlade takšno odločitev sveta zavoda v prejšnji sestavi problematiziral in ocenil, da v vlogi nadzornega organa svojega dela ni opravil tako, kot bi ga moral.
Poudaril je, da je bila vlada z dogodki na psihiatrični kliniki v Ljubljani natančno seznanjena. "Pričakujemo, da bo svet zavoda v novi sestavi z vso resnostjo obravnaval vse, kar se dogaja na področju psihiatrične klinike in vse prijave pacientov. Da bodo ocenili ustreznost delovanja vodstva zavoda in vseh ukrepov," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister Bešič Loredan.
"Osebno sem izjemno razočaran nad nastopi in besedami direktorja psihiatrične klinike. Mislim, da se nihče ne more tako odzvati proti družbi, razlagati o inkviziciji, postaviti pacientov – in to najranljivejših – v podrejen položaj, se postavit nad njih in govoriti, da gre za paciente, ki imajo najtežje oblike psihiatričnih obolenj. Tako kot minister za zdravje pozivam gospoda k odstopu," je dejal minister, ki je njegove izjave v zadnjih dneh označil za nedopustne in nedostojne za direktorja zavoda najuglednejše psihiatrične ustanove v Sloveniji.
"Naloga ustanovitelja in mene kot ministra je, da se zaščitijo ljudje na eni strani in na drugi strani, da se zaščiti psihiatrična klinika kot ustanova, ki mora seveda imeti odprta vrata, ki mora jasno komunicirati o tem, kaj je bilo in kaj ni bilo narejeno," je poudaril. Kot je napovedal, bo že v petek imel srečanje z ljudmi, ki želijo z njim osebno govoriti o dogajanju v kliniki. "Nekaj terminov je na razpolago tudi v prihodnjem tednu. Klici so številni," je dodal.
Izrazil je tudi željo, da vsi nadzorni organi, policija in novi svet zavoda opravijo svoje delo za razjasnitev dogajanja. "Vse paciente, ki so bili zdravljeni in bodo zdravljeni na psihiatrični kliniki, bi rad pozval, da ostanejo mirni. Psihiatrična klinika v tisti točki, kar se tiče zdravljena, dela dobro," je poudaril Bešič Loredan.
Zalar: Ne bom odstopil na temelju govoric in nepreverjenih izjav
Na poziv k odstopu se je generalni direktor psihiatrične klinike odzval z javnim pismom, v katerem je zapisal, da svoje naloge direktorja opravlja dobro, celoten tim klinike pa je po njegovih besedah zavezan delu, motiviran in odlično strokovno usposobljen. "Vse informacije o očitanih domnevnih incidentih smo večkrat in podrobno preverili in pri tem doslej nismo pridobili indicev, ki bi očitkom pritrjevali. Kot direktor sem v preteklih letih na vsak najmanjši indic odstopanja od strokovnih smernic reagiral hitro, strogo in učinkovito," je zapisal Zalar. Ob tem je dodal, da ne more poseči in ne bo posegal v delo sodelavcev "zgolj zaradi pavšalnih informacij v javnosti in pritiskov".
Odstopiti sicer za zdaj ne namerava. "Od direktorskega mesta se bom poslovil, če bo ugotovljeno, da sem storil strokovne napake ali da sem zanje objektivno odgovoren. V tem primeru me ne bo treba pozivati, poslovil se bom sam. Ne bom pa odstopil na temelju govoric, nepreverjenih izjav in zavajajočih informacij," je sporočil Zalar in dodal, da želi s tem ohraniti osebno in strokovno integriteto in zaščititi psihiatrično stroko "pred grobimi posegi politike v njeno delovanje vsakič, ko se v javnosti pojavijo domneve in govorice".
Zalar je ob tem predlagal, da se opravi sistemski nadzor na kliniki, vključno s strokovnjaki iz tujine. Da tega ni storil že prej, mu je sicer v sredo očital zdravstveni minister, ki je opozoril, da so imeli na kliniki odslej le notranje strokovne nadzore. Ob tem je direktor v zapisu sporočil, da je podal tudi ovadbo zoper neznanega storilca. To je sicer že naredilo tudi ministrstvo za zdravje. "Predlagam, da zadnjo besedo rečemo, ko bosta navedena dodatna eksterna strokovna nadzora opravljena. Če se izkaže, da naša klinika ali jaz kot direktor svojega dela nisem opravljal skladno z najvišjimi strokovnimi standardi, bom odšel sam in me k temu ne bo treba pozvati," je Zalar ponovil na koncu.
O razmerah v Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) Ljubljana je sicer konec maja poročal spletni portal N1. Po pogovorih s pacienti, njihovimi svojci, več zaposlenimi, nekdanjimi zaposlenimi in drugimi so zapisali, da jim je več sogovornikov "potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča". Pričevanja se nanašajo zlasti na primere, ko naj bi bili do bolnikov nasilni zdravstveni tehniki. Minister za zdravje je sicer pojasnil, da so se na ministrstvu z dogajanjem na psihiatrični kliniki ukvarjali že mesece pred medijskimi poročanji.
Neresnični in zavajajoči očitki ministra za zdravje
Razrešeni člani sveta Psihiatrične klinike Ljubljana ministru za zdravje Bešiču Loredanu očitajo, da je na novinarski konferenci po seji vlade, ko je pojasnjeval razloge za odločitev vlade o razrešitvi svojih predstavnikov v svetu klinike, podajal neresnične in zavajajoče navedbe.
Kot so zapisali v odzivu, je minister odločitev o razrešitvi dosedanjih članov sveta psihiatrične klinike, ki jih imenuje ustanovitelji, utemeljil s kritiko dela sveta zavoda: da je bila komunikacija dosedanjega sveta zavoda z ministrstvom slaba, da svet ni opravil svoje naloge nadzora in da klinika ni imela zunanjih nadzorov. Za odreditev izrednega zunanjega nadzora zdravniške zbornice pa da ministrstvo ni pristojno.
"Resnica je prav nasprotna," poudarjajo razrešeni svetniki in dodajajo, da je svet ves čas delal v skladu s sklepom o ustanovitvi zavoda in statutom. Po njihovih navedbah je psihiatrična klinika ena najbolj nadziranih zdravstvenih ustanov, kar je, glede na občutljivost populacije, ki jo obravnava, tudi razumljivo.
V sporočilu navajajo, da je bilo zgolj od leta 2020 do leta 2023 11 sej sveta, po vsaki pa je svet vse sprejete zapisnike in dokumente redno pošiljal ministrstvu (letna poročila, poročila o izvajanju investicij, strategije razvoja, čakalne dobe ...). Pri tem je, kot izpostavljajo, ministrstvo pisno soglašalo z vsemi dokumenti, ki so jih prejeli v obravnavo, in to tudi v mandatu sedanje vlade.
Pojasnjujejo, da ministrstvo nikoli ni zahtevalo dodatnih pojasnil ali imelo dodatnih vprašanj, svet pa od ministrstva ni prejemal nobenih smernic ali priporočil. Prav tako niso prejeli nobenih ugotovitev o nepravilnosti njihovega delovanja. Na predlog za sestanek, ki so ga člani podali po elektronski pošti in s SMS-sporočilom, pa se ministrstvo ni odzvalo.
Začudenje odstavljenih svetnikov
"Silno se tudi čudimo, da so na ministrstvu več mesecev v 'tajnosti' proučevali dogajanje na kliniki. Pri nas, kot predstavniku ustanovitelja, pa niso preverjali zbranih podatkov in nas tudi ne vprašali po stališčih do ugotovitev, na osnovi katerih so razrešili člane sveta in pozivali direktorja k odstopu," so še zapisali.
Kot neresnično so označili navedbo ministra, da klinika ni imela zunanjih nadzorov, temveč le interne. Po njihovih podatkih je namreč klinika od leta 2020 do leta 2023 imela skupno 31 zunanjih nadzorov, od tega jih je "14-krat inšpiciral zdravstveni inšpektorat, ki je zunanji nadzor, neposredno podrejen ministru".
Prav tako po njihovih besedah ne drži trditev, da minister nima "manevrskega prostora", da je edina, ki lahko zahteva nadzor zdravniške zbornice, klinika sama. "Takšna trditev je neresnična in je v nasprotju z 78. členom zakona o zdravstveni dejavnosti, ki eksplicitno našteva, kdo ima pravico do odreditve izrednega nadzora s strani zdravniške zbornice, in na prvem mestu je prav minister za zdravje," so poudarili.
"Glede na večletno pozitivno poslovanje klinike, uresničevanje vnaprej potrjenih načrtov ministrstva, zagotavljanje nadpovprečnih pogojev za bivanje pacientov in za delo zaposlenih, neugotovljene nepravilnosti v zvezi z domnevnim izvajanjem nasilja zaposlenih nad pacienti svet Psihiatrične kinike Ljubljana ni imel utemeljenega razloga za razrešitev direktorja," so sklenili razrešeni člani sveta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje