"Ljudje so nas spraševali vsak dan in nestrpno čakali na ta ponedeljek," je dejal Eduardo de Vincenzo, lastnik ene izmed restavracij v Barceloni.

Gostje bara Zürich na trgu Katalonija v Barceloni. Foto: Reuters
Gostje bara Zürich na trgu Katalonija v Barceloni. Foto: Reuters

Katalonija je bila prva španska pokrajina, ki je sredi oktobra zaprla bare in restavracije, zdaj pa jih prva odpira. Regija je prav tako znova odprla gledališča, kinodvorane in zunanja športna igrišča. Še vedno pa ostaja v veljavi policijska ura.

Pandemija se v Španiji umirja: 14-dnevna incidenca 374 na 100.000 prebivalcev
Španija spada med najbolj prizadete evropske države v pandemiji novega koronavirusa. Do zdaj je umrlo 43.131 ljudi. Španska vlada je že oktobra še za pol leta podaljšala izredne razmere. Pandemija v Španiji se sicer umirja, saj je incidenca novih okužb v zadnjih 14 dneh padla s 530 na 374 na 100.000 prebivalcev, navaja Reuters. Za primerjavo, 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev je v Sloveniji 960.

Na novo vzpostavljena bolnišnica za bolnike s covidom-19 na razstavišču v Torinu. Foto: EPA
Na novo vzpostavljena bolnišnica za bolnike s covidom-19 na razstavišču v Torinu. Foto: EPA

V Italiji pozitivnih 15 odstotkov testov
V Italiji je covid-19 zahteval več kot 50.000 življenj, potem ko je v zadnjem dnevu umrlo še 630 bolnikov. Potrdili so 22.930 okužb z novim koronavirusom, pozitivnih je bilo 15,4 odstotka testov. V slovenski zahodni sosedi so v zadnjem dnevu opravili skoraj 149.000 testov na novi koronavirus. Delež okoli 15 odstotkov pozitivnih testov se giblje že tri dni, kar po poročanju italijanskega časopisa Corriere della Sera kaže na stabilizacijo razmer.

Ob tem je prvič od začetka drugega vala epidemije covida-19 v Italiji upadlo število aktivno okuženih ljudi. Trenutno znaša 796.849, kar je več kot 9000 manj kot v nedeljo. Skupaj se je doslej v tej državi okužilo že več kot 1,43 milijona ljudi. Še naprej se sicer povečuje število covidnih bolnikov v italijanskih bolnišnicah. Trenutno znaša 34.697, kar je približno 400 več kot v nedeljo.

Na Južnem Tirolskem pozitivnih manj kot odstotek testov

Italijanska vlada ne bo uvedla obveznega cepljenja
Italijanska vlada se je odločila, da ne bo uvedla obveznega cepljenja proti novemu koronavirusu, potem ko bo enkrat cepivo na voljo. "Zelo pomembno je, da se čredne imunosti ne doseže z obveznostjo cepljenja," je v nedeljo zvečer izjavil minister za zdravje Roberto Speranza. V Italiji želijo precepljenost prebivalstva doseči s prepričevanjem z znanstvenimi argumenti.

Kot je minister povedal v pogovoru za javno televizijo Rai 3, naj bi Italija do konca januarja prejela cepivo za 1,7 milijona prebivalcev. A šele spomladi bi lahko začeli izvajati množično cepljenje. Prednost bodo imeli zaposleni v zdravstvu in starejše osebe, je pojasnil minister.

Italijanska vlada razpravlja tudi o ukrepih, ki naj bi veljali med božičnimi prazniki. Sklep se pričakuje do 3. decembra. Takrat se bo namreč iztekel sedanji odlok, s katerim je Italija uvedla semaforski sistem označevanja ogroženosti posameznih dežel. Med drugim namerava vlada v prazničnem času podaljšati odpiralni čas trgovin do 22. ure. Tako bi zmanjšali pritisk in gnečo. Varnostniki pa naj bi nadzorovali, da se pred nakupovalnimi centri ne bi nabirale vrste ljudi.

Sorodna novica Cepivo v EU-ju potrjeno najpozneje na začetku leta 2021

Minister je poleg tega potrdil načrt, da bi pouk v vseh šolah, razen osnovnih, deloval na daljavo do 7. januarja. To sicer ni po volji ne staršev ne ministrice za izobraževanje Lucie Azzoline.

Sedežnice največ 50-odstotno zasedene

Ni pa še jasno, kaj bo letos s smučišči. Glede na zamisli vlade bi bile lahko kabinske žičnice zasedene največ 50-odstotno. Sedežnice pa bi lahko delovale s polno zmogljivostjo. Odprto pa je še, kaj bo z omejitvijo gibanja med posameznimi italijanskimi deželami.

  • Hrvaška: Začetek izvajanja hitrih testiranj
Strožji ukrepi na Hrvaškem

S Hrvaškega poročajo o 45 smrtnih primerih zaradi covidne bolezni 19. Po opravljenih 6139 testih so potrdili 1973 okužb v zadnjem dnevu. Na zdravljenju v bolnišnicah pa je več kot 2000 ljudi, med njimi 236 priključenih na respiratorje. Na Hrvaškem je ob ponedeljkih število novih okužb praviloma nižje, saj konec tedna opravijo približno polovico manj testov kot ob delovnikih.

Vodja Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak je novinarjem dejal, da znaša 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev 876. Hrvaška je s 319 umrlimi zaradi covida-19 na milijon prebivalcev na 13. mestu v EU-ju. Poudaril je, da testi kažejo visokih 29 odstotkov pozitivnih.

V Zagrebu so danes začeli izvajati brezplačne hitre antigenske teste na 12 dodatnih lokacijah, saj skušajo v čim krajšem času odkriti čim več novih primerov in njihovih stikov ter tako zajeziti širjenje okužb. Pripravili so približno 50.000 hitrih testov. Hrvaški mediji poročajo, da so Zagrebčani pohiteli na testiranje in da so zapolnjeni vsi današnji in torkovi termini.

  • Avstriji: Maturanti zahtevajo olajšave pri maturi
Nemčija: Delež okužb med mladostniki zelo majhen

V Avstriji trenutno veljajo strogi ukrepi, zaradi katerih so zaprte tudi šole, ki naj bi se odprle 7. decembra. Avstrijski dijaki zaradi tega že zahtevajo olajšave pri opravljanju mature. V peticiji, ki so jo naslovili Fairtura, zahtevajo, da bi morali tematske sklope pri ustni maturi skrčiti na 70 odstotkov in odpraviti obvezno predstavitev predznanstvenega dela (VWA) v gimnazijah. Če dijak vseeno opravi predstavitev tega dela, bi moral v tem primeru dobiti višjo oceno.

Dijaki zahtevajo tudi natančno časovnico mature v primeru vseh mogočih scenarijev. "Ne aprila, ampak zdaj," se glasi njihova zahteva. Ob morebitnem podaljšanju zaprtja šol ali ponovnem zaprtju šol bi morali po mnenju avstrijskih dijakov ustno maturo izpustiti, datume pisne mature pa razdeliti na tri tedne. Olajšave pri maturi so v Avstriji veljale že prejšnje šolsko leto. Ustni del mature je bil tako prostovoljen, pisni del pa je bil predviden za največ do tri predmete. V državi so sicer v zadnjem dnevu potrdili 3145 novih okužb, 71 bolnikov je umrlo.

  • Združeno kraljestvo: Johnson predstavil ukrepe postopnega sproščanja
Britanski premier Boris Johnson, ki je zaradi tveganega stika v samoosamitvi, je poslance nagovoril na daljavo. Johnson je poudaril, da mu je zelo žal za vse težave, ki jih bodo omejitve povzročile lastnikom podjetij.
Britanski premier Boris Johnson, ki je zaradi tveganega stika v samoosamitvi, je poslance nagovoril na daljavo. Johnson je poudaril, da mu je zelo žal za vse težave, ki jih bodo omejitve povzročile lastnikom podjetij. "Prvič, odkar je ta nesrečni virus dobil zagon, vidimo pot iz pandemije," je premier dejal po videopovezavi. Ob tem je opozoril, da "še nismo na cilju", in posvaril pred tem, da bi zapravili težko prigarane dosežke. Foto: EPA

Britanski premier Boris Johnson je v parlamentu predstavil svoj načrt ukrepov za boj proti novemu koronavirusu, potem ko se bo 2. decembra končalo zaprtje Anglije. Načrt predvideva, da se bodo ukrepi razlikovali glede na tri stopnje ogroženosti.

3. decembra povsod odprtje telovadnic in trgovin
Glede na načrt, ki ga je Johnson predstavil poslancem spodnjega doma parlamenta, bodo povsod, ne glede na stopnjo ogroženosti, 3. decembra odprli telovadnice in trgovine z nenujnim blagom. Dovoljeni bodo tudi moštveni športi na prostem, na nekaterih športnih prireditvah bodo znova dovoljeni gledalci, znova bodo mogoči tudi verski obredi in poroke. Na območjih tretje, najvišje, stopnje ogroženosti bodo morali gostinski lokali ostati zaprti razen za osebni prevzem hrane, na območjih druge stopnje pa bi lahko odprli restavracije, ki strežejo hrano.

Na območjih različnih stopenj ogroženosti bodo veljala tudi različna pravila glede druženja. Tako bo na območjih prve stopnje dovoljeno srečevanje največ šestih ljudi v zaprtih prostorih ali na prostem. Na območjih druge stopnje bodo v zaprtem prostoru lahko le člani istega gospodinjstva, na prostem pa se bo lahko družilo do šest ljudi. Na najhuje ogroženih območjih pa ne bo dovoljeno druženje članov različnih gospodinjstev niti v zaprtih prostorih in večinoma tudi ne na prostem, je pojasnil premier. Za vse stopnje velja izjema za t. i. podporni mehurček.

V Angliji karantena od 5. novembra
V Angliji delna karantena s pomembnimi omejitvami javnega življenja velja od 5. novembra. Domove lahko prebivalci zapustijo samo za odhod na delo, v šolo ali na rekreacijo in če morajo poskrbeti za svojce. Mešanje članov različnih gospodinjstev je v zaprtih prostorih ali zasebnih vrtovih prepovedano, razen če gre za podporni mehurček. Zaprte so gostilne, restavracije, telovadnice in nebistvene trgovine. V nasprotju s karanteno v prvem valu epidemije pa ostajajo odprti šole, fakultete in vrtci. Doslej so tam potrdili več kot 1,5 milijona primerov okužbe z novim koronavirusom, več kot 55.000 ljudi je umrlo za covidom-19.

  • Srbija: Največ smrti v enem dnevu zaradi covida-19
Prizor iz nočnega kluba v Beogradu z začetka novembra. Foto: EPA
Prizor iz nočnega kluba v Beogradu z začetka novembra. Foto: EPA

Iz Srbije poročajo, da je v zadnjih 24 urah zaradi covida-19 umrlo 38 bolnikov, kar je največ od začetka epidemije v tej državi. V zadnjih 24 urah so opravili 15.061 testov na okužbo z novim koronavirusom, pozitivnih izvidov je bilo 5067. V Srbiji bodo v torek začeli veljati ostrejši koronski ukrepi. Ukrepi bodo predvidoma v veljavi deset dni. Med drugim je predviden omejen delovni čas restavracij, kavarn, barov, klubov, trgovskih centrov, gledališč, kinematografov in drugih kulturnih ustanov. Vsi bodo morali vrata zapreti ob 18. uri. Posamične prodajalne, tako trgovine z živilskimi kot butiki in obrtniki, kot so frizerji, ter pošte in banke, ki niso znotraj trgovskih centrov, bodo lahko odprti do 21. ure.

  • Luksemburg: Do sredine decembra zapirajo bare in restavracije
Vrvež na ulici glavnega mesta Luksemburga. Foto: EPA
Vrvež na ulici glavnega mesta Luksemburga. Foto: EPA

V Luksemburgu bodo v prizadevanjih za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom do 15. decembra zaprti bari, restavracije, kinodvorane in telovadnice, je napovedal luksemburški premier Xavier Bettel. Trgovine bodo ostale odprte, bodo pa morali kupci obvezno uporabljati zaščitne maske in upoštevati priporočeno medsebojno razdaljo. Od konca oktobra v državi velja policijska ura med 23. in 6. uro, zaščitne maske pa so obvezne povsod, kjer so več kot štirje ljudje. "Razmere niso katastrofalne, a želimo imeti manevrski prostor, še posebej zato, da lahko bolnikom na srednji rok še naprej zagotavljamo normalno bolnišnično zdravljenje," je dejal Bettel.