Strokovnjaki pravijo, da je južnoafriški sev, poimenovan 501.V2, "zelo drugačen" od seva, ki so ga v Veliki Britaniji odkrili prejšnji teden, oba pa naj bi bila bolj nalezljiva od običajnega seva koronavirusa – po mnenju nekaterih do 70 odstotkov bolj.

"Ta nova različica nas močno skrbi, ker je še bolj nalezljiva, zdi se tudi, da je mutirala bolj kot sev, ki smo ga odkrili tu v Veliki Britaniji," je povedal britanski minister za zdravje Matt Hancock.

V Južni Afriki naj bi novi sev koronavirusa predstavljal okoli 90 odstotkov okužb. V zadnjih treh tednih je število novoodkritih okužb poskočilo s 3.000 na 9.500 na dan. Čeprav naj bi bil sev veliko bolj nalezljiv, pa znanstveniki menijo, da ni bolj smrtonosen. Mutiral naj bi še bolj od prejšnjega seva, prav tako pa naj bi mlade prizadel bolj od prejšnjih sevov.

Sorodna novica EU poziva k usklajeni akciji za sprostitev prometa, a nekatere države vztrajajo pri zapori

Vsi potniki, ki so v zadnjih dveh tednih pripotovali iz Južne Afrike v Veliko Britanijo, se morajo zdaj samoosamiti, kot tudi njihovi tesni stiki. Hancock je ob tem še sporočil, da so sprejeli takojšnjo prepoved potovanja v Južno Afriki in iz nje, kar so storile tudi Nemčija, Švica, Turčija, Izrael in Mavricij.

Že zaradi prvega seva so številne države zaprle svoje meje za potnike iz Velike Britanije, ki je bila konec tedna tako rekoč odrezana od sveta. Danes so številne države znova vzpostavile povezave z Otokom – a z obveznim testom –, kar nekaj pa jih to zavrača.

Pred dnevi odkriti sev so sicer že potrdili tudi v Italiji, vnesen naj bi bil iz Anglije, od evropskih držav pa še na Danskem in v Franciji.

Mutirani virus se hitro širi
Britanska vlada sicer razmišlja, da bi najstrožje omejitve razširila na večino države, saj se prejšnji teden odkrita različica koronavirusa še naprej širi. Kot je zatrdil britanski premier Boris Johnson, pa pravil, ki so jih sprejeli za obdobje božičnih praznikov, ne bodo spreminjali.

Na Otoku so v torek našteli rekordno število novih okužb, saj se zaradi mutiranega seva število primerov okužbe in sprejemov covidnih bolnikov v bolnišnice povečuje.

V soboto so za London, jugovzhodno Anglijo in Wales uvedli stroge ukrepe glede druženja, medtem ko so načrte za olajšanje omejitev ob božiču po vsej državi bodisi drastično zmanjšali bodisi popolnoma odpravili.

• Italija: Svojci žrtev zahtevajo odškodnino od vlade

Skupina v Italiji, ki zastopa okoli 500 svojcev umrlih za posledicami covida-19, pa bo od vlade in deželnih oblasti zahtevala 100 milijonov evrov odškodnine.

Skupina Noi Denunceremo (Obsodili bomo) je napovedala, da bo vložila tožbo in zahtevala povprečno 200.000 evrov na osebo. Tožili bodo italijanskega premierja Giuseppeja Conteja, ministra za zdravje Roberta Speranzo in predsednika Lombardije Attilia Fontano. Vodja skupine Luca Fusco je dejal, da bo to "božično darilo za tiste, ki bi morali med pandemijo ukrepati, a niso".

Skupina ima sedež v Bergamu v Lombardiji na severu Italije, kjer je bilo žarišče prvega vala epidemije marca in aprila. V preteklih mesecih je na tožilstvo v Bergamu vložila več deset kazenskih ovadb zaradi neustreznega ukrepanja oblasti. Junija so tožilci iz Bergama v Rimu zaslišali Conteja, Speranzo in notranjo ministrico Luciano Lamorgese, a obtožnic doslej niso vložili.

Pretekli teden pa so tožilci prisluhnili Francescu Zambonu iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je sodeloval pri pripravi poročila, v katerem je bil WHO kritičen do odziva italijanskih oblasti ob izbruhu epidemije. WHO je poročilo zaradi "netočnosti", ki jih podrobneje ni želel pojasniti, sicer umaknil nekaj ur po objavi v maju. Zambon je umik poročila označil za prikrivanje. V poročilu so ocenili, da se je Italija med epidemijo odzivala po zastarelem načrtu še iz leta 2006, presodili pa so tudi, da je bil začeten odziv v bolnišnicah "improviziran, kaotičen in kreativen".

Skupina Noi Denunceremo tudi deželne in državne oblasti obtožuje, da niso ustrezno ukrepale, ker niso zaprle mest Alzano Lombardo in Nembro blizu Bergama, kjer sta bili prvi žarišči koronavirusa. Večje število okužb pripisujejo tudi prehitremu odprtju urgence v bolnišnici v Alzanu. Na božični dan bo v Italiji "70.000 sedežev praznih", je še opozoril Fusco, ki je s tem mislil na umrle s covidom-19. "Prepričani smo, da bi jih bilo veliko manj ob ustreznem načrtovanju, ki sta ga vedno znova zahtevala Evropska unija in WHO," je poudaril.

Število smrtnih žrtev covida-19 od začetka pandemije je medtem v Italiji preseglo 70.000. Kot je sporočilo ministrstvo za zdravje, so v zadnjih 24 urah našteli še 553 novih smrtnih žrtev, s čimer se je skupno število povzpelo na 70.395. V državi so zabeležili tudi 14.522 novih primerov okužbe, kar je več kot v torek, ko so jih zabeležili 13.318.

• BiH: nočna omejitev gibanja in obvezno nošenje zaščitnih mask neustavna

Ustavno sodišče v BiH-u je v torek presodilo, da nočna omejitev gibanja in obvezno nošenje zaščitnih mask, ki so ju uvedli v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, nista v skladu z ustavo, saj pomenita "vmešavanje v temeljne človekove pravice in svoboščine, ki so zagotovljene z ustavo in evropsko konvencijo o človekovih pravicah".

Omejitev gibanja ponoči velja v Federaciji BiH, po vsej državi pa je obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in na prostem. Ustavni sodniki so v torek razsodili, da ti ukrepi kršijo pravico do zasebnega življenja in svobode gibanja, po njihovem mnenju pa je sporno tudi, da so jih uvedli krizni štabi ministrstev za zdravje brez sodelovanja najvišjih organov zakonodajnih in izvršilnih oblasti v državi.

Oba ukrepa veljata od naraščanja okužb v drugem valu epidemije na začetku jeseni. Zaradi ukrepov se je skupina sarajevskih odvetnikov obrnila na Ustavno sodišče BiH-a, ki je podobno odločitev že sprejelo, ko je med prvim valom epidemije kot neustavno opredelilo prepoved gibanja starejšim od 65 let in mlajšim od 18.

• V Nemčiji rekordnih 962 mrtvih s covidom-19

V Nemčiji je v preteklih 24 urah umrlo 962 ljudi s covidom-19. S tem so dnevne okužbe v Nemčiji presegle mejo iz prejšnjega tedna, ko je v enem dnevu umrlo 952 ljudi s covidom-19. V zadnjem dnevu so v državi potrdili še 24.740 novih okužb, skupno je doslej umrlo 27.968 covidnih bolnikov.

Zaradi vse več okužb in smrti se povečuje tudi pritisk na nemški zdravstveni sistem. V mestu Zittau na vzhodu države je krematorij dosegel svoje zmogljivosti, trupla umrlih morajo hraniti v večji hali.

• Na Hrvaškem še 2763 okužb

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah po 10.194 testih potrdili 2763 novih okužb, umrlo je 66 bolnikov s covidom-19, vlada pa je sprejela načrt za cepljenje prebivalstva, ki se bo začelo v nedeljo.

Število okuženih v zadnjem dnevu je manjše, kot je bilo prejšnjo sredo, ko so po 11.387 testih potrdili 3327 novih okužb, ob tem pa zaznali največ smrti ljudi s covidom-19 v enem dnevu od izbruha epidemije, in sicer 92. O največ primerih znova poročajo iz Zagreba, in sicer 523, v Primorsko-goranski županiji so našteli 338 okužb, v Istrski županiji pa 83.

Na Hrvaškem je trenutno skoraj 16.000 aktivnih primerov okužbe, v bolnišnicah se zdravi 2843 bolnikov s covidom-19, od tega jih 291 potrebuje medicinske ventilatorje. V samoizolaciji je skoraj 47.500 državljanov. Na Hrvaškem so doslej potrdili več kot 200.000 okužb in 3394 smrtnih žrtev covida-19, okrevalo pa je skoraj 180.800 obolelih.

Hrvaška vlada je sprejela načrt izvajanja in spremljanja cepljenja proti covidu-19, premier Andrej Plenković je povedal, da bodo najprej cepili tiste, ki to najbolj potrebujejo, to so predvsem stanovalci domov za starejše občane, zaposleni v teh domovih in zdravstveni delavci, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti okužbe.

Zatem bodo na vrsto prišli preostali državljani, od najstarejših in tistih, za katere okužba predstavlja največje tveganje za zdravje, do najmlajših. Cepljenje bo v vseh županijah potekalo hkrati in usklajeno, je še dejal in napovedal, da bodo začeli cepiti v nedeljo, potem ko naj bi v soboto na Hrvaško prispelo nekaj manj kot 10.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva.

Plenković je dejal še, da so naročili 5,9 milijona odmerkov cepiva, ki bodo postopoma prihajali v državo. Glede na to, da za cepljenje potrebujejo dva odmerka na osebo, bo ta količina zadostovala za potrebe celotnega prebivalstva Hrvaške, je preračunal premier in ponovil, da bo cepljenje brezplačno in prostovoljno. Napovedal je tudi informativno kampanjo, s katero bodo državljanom predstavili vse koristi cepljenja.

Češka izredne razmere podaljšala

Češki parlament je v torek potrdil podaljšanje izrednih razmer zaradi epidemije covida-19 in s tem dal vladi dovoljenje, da izredne razmere, ki bi se iztekle v sredo, podaljša do 22. januarja.

Za podaljšanje izrednih razmer je glasovalo 55 od 104 prisotnih poslancev. Izredne razmere so sicer pogoj za izvajanje številnih ukrepov, ki jih je uvedla vlada premierja Andreja Babiša za zajezitev novega koronavirusa, med njimi je tudi omejitev gibanja. Minister za zdravje Jan Blatny je že napovedal, da bodo med prazniki ukrepe zaostrili, saj so v zadnjem času spet opazili porast števila novih okužb.

• V Švici začeli cepljenje

V nekaterih švicarskih kantonih se je začelo cepljenje proti novemu koronavirusu. Med prvimi, ki so jih cepili, je bila 90-letna oskrbovanka doma za ostarele blizu Luzerna v osrednjem delu države.

"Zelo sem zadovoljen, da smo v kantonu Luzern lahko začeli cepiti," je poudaril vodja Guido Graf, vodja zdravstvenih oblasti v kantonu. "Cepljenje je pomemben dejavnik v boju proti novemu koronavirusu."

Pristojne švicarske oblasti so prvo cepivo proti covidu-19, tj. cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, odobrile v soboto, prvih 110.000 odmerkov pa je v državo prispelo v torek. Za razdelitev cepiva po državi je pristojna švicarska vojska.