IJS-jeva projekcija dnevno potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom. Foto: IJS
IJS-jeva projekcija dnevno potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom. Foto: IJS

Slovenija je po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni trenutno še v zeleni fazi, a že v prihodnjem tednu bo predvidoma prešla v oranžno, na začetku septembra pa ob trenutnem trendu razvoja epidemije v rdečo fazo, napovedujejo na Institutu Jožef Stefan (IJS). Epidemija narašča vse hitreje, čeprav smo na vrhuncu počitniške sezone, kar deluje kot delno zaprtje države. Lani je v tem obdobju epidemija upadala. Vse pomembnejšo vlogo ima naraščajoče lokalno okuževanje, ki je že prevladujoče, ugotavljajo na inštitutu.

IJS-jeve napovedi izdeluje oddelek za reaktorsko tehniko. Foto: IJS/Marjan Smerke
IJS-jeve napovedi izdeluje oddelek za reaktorsko tehniko. Foto: IJS/Marjan Smerke

IJS priporoča cepljenje

Kot opozarjajo, bi jeseni v bolnišnicah lahko presegli drugi val epidemije covida-19, če se ne bomo pravočasno dovolj precepili. Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo treba cepiti vsaj vse starejše od 40 let, zaželena precepljenost odrasle populacije pa je nad 90 odstotkov.

Trenutno efektivno reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi prenese okužbo en okuženi, hkrati pa obravnava vnesene okužbe, kot bi nastale z lokalnim okuževanjem v Sloveniji, na inštitutu ocenjujejo na 1,45, ocenjeno lokalno reprodukcijsko število pa približno 1,25. Reprodukcijsko število je tako za več kot 50 odstotkov večje, kot je bilo pred enim letom, kar je skrb vzbujajoče. "Če se bo to razmerje ohranilo tudi v prihodnosti, eksponentne rasti epidemije v jeseni ne bo mogoče ustaviti niti s strogimi ukrepi," so poudarili na IJS-ju.

Iz novega poročila o spremljanju neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19, ki ga je objavil NIJZ, izhaja, da so do zdaj prejeli 155 prijav resnih neželenih učinkov po cepljenju, medtem ko je bilo opravljenih okoli 1,7 milijona cepljenj. Za večino se je ugotovilo, da povezava s cepljenjem ni verjetna oz. so še v fazi preiskave. Celotno poročilo je na voljo tukaj.

Obenem so opozorili, da je iz epidemioloških podatkov, ki jih tedensko objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), razvidno naraščanje lokalnega širjenja okužb. Epidemija bi tako naraščala tudi, če okužb ne bi vnašali iz tujine.

Ob tem so na inštitutu pripravili več projekcij razvoja epidemije ob različnih reprodukcijskih številih. Ob predpostavki, da lokalno reprodukcijsko število ostane 1,25 in da dnevno vnesemo 15 okužb, bi bilo 25. avgusta v bolnišnicah že okoli 70 bolnikov, od tega približno 15 na intenzivni negi, umrlo pa bi še osem covidnih bolnikov, še ugotavljajo na inštitutu.

Do zdaj zaradi covida hospitalizirani trije z vsemi odmerki cepljeni ljudje

Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni. Foto: BoBo
Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni. Foto: BoBo

Nekaj splošnih komentarjev epidemije, ukrepov in stanja v bolnišnicah je podala vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Razkrila je, da so imeli v ljubljanskem UKC-ju oziroma na tamkajšnji kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja do zdaj hospitalizirane skupno tri ljudi, ki so zboleli kljub cepljenju proti covidu. V vseh teh primerih je šlo za blažji potek bolezni in za osebe s pridruženimi boleznimi, ki vplivajo na imunski sistem.

"Trenutno je hospitalizirana ena oseba, ki je polno cepljena proti covidu-19, vendar so njene temeljne bolezni takšne, ki vplivajo na imunski sistem in s tem tudi na odgovor na cepljenje," je za STA povedala Logar. Pojasnila je, da je bila omenjena oseba cepljena proti covidu-19 aprila. Tudi pri preostalih dveh primerih je šlo za osebi z imunskimi pomanjkljivostmi. "Pri obeh je potekala bolezen bistveno blažje kot pri drugih bolnikih s podobno diagnozo, ki niso bili cepljeni," je nadaljevala.

Večinoma hospitalizacija na navadnih oddelkih traja od sedem do devet dni. Foto: EPA
Večinoma hospitalizacija na navadnih oddelkih traja od sedem do devet dni. Foto: EPA

Povprečno trajanje hospitalizacije bolnikov s covidom-19 je odvisno od tega, ali gre za zdravljenje na navadnem oddelku ali v enotah za intenzivno terapijo. "Večinoma hospitalizacija na navadnih oddelkih traja od sedem do devet dni, seveda je pa bistveno daljša, če gre za zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo," je pojasnila Logar.

Bolniki s covidom-19 so v UKC-ju Ljubljana nameščeni v prostorih klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter diagnostično-terapevtskega servisa. Trenutno jih je po najnovejših podatkih 21, od tega trije potrebujejo intenzivno terapijo.

Stari so od 29 do 87 let. "Na začetku so bili bolniki pretežno res samo starejši od 50 let, v zadnjega pol leta pa videvamo tudi mlajše od 40 let. Imeli smo tudi že 17-letno osebo, a ti primeri so redki," je dejala Logar.

Bo PCT ohranil dejavnosti odprte?

V svetovalni covidni skupini so sicer prepričani, da bo ukrep PCT tudi ob poslabšanju epidemičnih razmer omogočal na začetku polno, nato vsaj delno obratovanje večine zdravstvenih dejavnosti, je za Radio Slovenija povedala Logar. "Seveda pa moramo vsi ta sistem spoštovati. Če se bodo začele zlorabe, če se bo začelo to, da se ta sistem ne bo preverjal in upošteval, potem ta sistem seveda ne more funkcionirati."

Mariborski UKC z manj kot 10 bolniki na dan

Strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin. Foto: Radio Maribor/Vesna Martinec
Strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin. Foto: Radio Maribor/Vesna Martinec

V UKC-ju Maribor imajo v zadnjem mesecu hospitaliziranih manj kot deset covidnih bolnikov na dan, trenutno osem, od tega pet na intenzivni negi. Nameščeni so v prostorih klinike za kirurgijo, na oddelku za nevrokirurgijo.

Njihova povprečna starost je od 60 do 65 let najmlajši bolnik je star 44 in najstarejši 78 let. Stanje bolnikov je stabilno. "Posebnih razlik v poteku bolezni zdaj v primerjavi z bolniki v tretjem valu ne ugotavljamo," so za Slovensko tiskovno agencijo povedali v tem kliničnem centru. Nihče izmed hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 v UKC-ju Maribor ni bil predhodno cepljen proti tej bolezni in prav tako nihče ni predhodno že prebolel covida-19.

Strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin je medtem za Radio Slovenija povedal naslednje: "Ravno danes pa smo sprejeli otroka, skratka, mladostnika, kar je pravzaprav redkost. V zadnjih od šestih do osmih tednih takega primera nismo imeli. Nimam še čisto natančnih podatkov, v kakšnem stanju je mladostnik, tako da o tem za zdaj še ne morem govoriti."

Podatki o številu bolnikov s covidom-19 v slovenskih bolnišnicah se sicer zaradi novih sprejemov in odpustov čez dan spreminjajo.

V torek je bilo odkritih 139 novih okužb. Foto: BoBo
V torek je bilo odkritih 139 novih okužb. Foto: BoBo

139 okužb in brez smrti

V torek so ob opravljenih 1587 PCR-testih potrdili 139 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih izvidov testov pa je znašal 8,8 odstotka, je sporočila vlada. V bolnišnicah zdravijo 30 bolnikov, osem na intenzivni negi. Umrl ni nihče.

Prav tako so v torek opravili 18.736 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR-testiranjem. Delež pozitivnih testov je bil 1,4-odstotne točke manjši kot dan prej. V torek so po podatkih vlade potrdili 64 odstotkov več okužb kot pretekli torek.

Potrjenih okužb z novim koronavirusom je bilo 42 manj kot dan prej, število aktivnih primerov okužb pa se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 129. Sedemdnevno povprečje števila potrjenih primerov okužb se je povečalo za osem.

Trenutno je v državi po neuradnih podatkih NIJZ-ja aktivnih 1224 primerov okužb, sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb pa znaša 105.

14-dnevno povprečje

Medtem je 14-dnevno povprečje števila okužb na 100.000 prebivalcev po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) znašalo 57, kar je dva več kot dan prej.

Število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je nespremenjeno, eden manj potrebuje intenzivno nego. Umrl ni noben covidni bolnik. Po podatkih vlade je do zdaj skupaj umrlo 4763 covidnih bolnikov.

Z enim odmerkom so po podatkih vlade do zdaj cepili 911.773 starejših od 18 let (oz. 53 odstotkov) in 580.855 starejših od 50 let (oz. 66 odstotkov). Z drugim odmerkom je cepljenih 806.920 starejših od 18 let (oz. 47 odstotkov) in 527.235 starejših od 50 let (oz. 60 odstotkov).
V torek so sicer skupaj cepili 5370 ljudi, s prvim odmerkom 3118, z drugim odmerkom pa 2252.

IMI različico delta potrdil v 97 odstotkih analiziranih vzorcev

Vzpon in padec angleške različice. Foto: IMI
Vzpon in padec angleške različice. Foto: IMI

Tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) ljubljanske medicinske fakultete so v zadnji analizi različic novega koronavirusa, v katero je bilo vključenih 225 vzorcev s potrjeno okužbo, ugotovili, da močno prevladuje različica delta. Te je bilo v 97 odstotkih analiziranih vzorcev. Pri treh ljudeh so potrdili različico delta plus.

Med vzorci, ki so bili odvzeti med 19. in 25. julijem in so pri njih potrdili okužbo z novim koronavirusom, je IMI pri štirih primerih potrdil različico alfa, 216 vzorcev je bilo različice delta. Skupaj so do zdaj različico delta potrdili pri 615 ljudeh. Genetsko različico delta plus so potrdili pri treh ljudeh iz osrednjeslovenske, goriške in zasavske regije, skupno do zdaj pri desetih ljudeh.

K cepljenju vabljeni tudi otroci nad 12 let

Slovenjgraška bolnišnica v ponedeljek na cepljenje vabi otroke nad 12 let. Foto: BoBo
Slovenjgraška bolnišnica v ponedeljek na cepljenje vabi otroke nad 12 let. Foto: BoBo

Slovenjgraška bolnišnica vabi otroke in mladostnike, starejše od 12 let, da v ponedeljek med 14. in 16. uro pridejo na celjenje proti covidu-19 v ambulantne prostore otroškega oddelka. Za cepljenje se ni treba naročiti, prinesti pa je treba zdravstveno kartico, so sporočili iz bolnišnice.

Navedli so tudi, da covid-19 ni le bolezen odraslih, zbolijo tudi otroci in mladostniki. Akutna okužba pri otrocih poteka običajno v blažji obliki, hujši in življenjsko ogrožajoči pa so zapleti, ki jih poznamo pod imenom pediatrični večorganski vnetni sindrom.

Slovenjgraška bolnišnica in Zdravstveni dom Slovenj Gradec sta konec julija organizirala množično cepljene brez naročanja in z možnostjo izbire cepiva, odzvalo se je 290 ljudi, med njimi je bilo tudi 10 mlajših od 16 let.

V bolnišnici ugotavljajo, da je takšna strategija, kjer se prebivalci cepijo brez predhodnega naročila in z možnostjo izbire različnih vrst cepiv, zelo uspešna. Z visoko precepljenostjo bodo v regiji zagotovo imeli tudi manj hospitalizacij in s tem upajo na normalno delovanja oddelkov in enot bolnišnice v jesensko-zimskem obdobju. Kot je takrat napovedal direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, bodo v tej smeri delovali tudi v prihodnje, s čimer bodo lahko dodatno skrajševali čakalne dobe.

Epidemija narašča vse hitreje
Sorodna novica Bojana Beović: Nujno je precepiti starejše od 50 let, sicer nas čaka katastrofa, prepolne bolnišnice

Beović: Bolnišnice lahko preplavi

Število primerov okužb z novim koronavirusom narašča, kar je glede na skoraj 100-odstotno razširjenost koronavirusne različice delta pričakovano, je v torkovi izjavi medijem povedala vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Kužnost koronavirusne različice delta je namreč primerljiva z nekaterimi najbolj kužnimi boleznimi, kot so norice. Vsak okuženi tako lahko ob neupoštevanju zaščitnih ukrepov okuži tudi devet ljudi, je pojasnila.

"Projekcije kažejo, da se bolezen ob različici delta tako zelo hitro širi in okuži tako zelo veliko ljudi, ki imajo dejavnike za hud potek bolezni in hkrati še niso zaščiteni, da lahko to preplavi bolnišnice," je poudarila. V tistih državah, kjer so v zadnjem času novi primeri okužb zelo narasli zaradi različice delta, a imajo zelo dobro precepljenost prebivalstva, niso tako naraščale potrebe po bolnišnični obravnavi.

Zato je po besedah Bojane Beović izjemno pomembno, da se do jeseni cepijo vsi, starejši od 50 let, za katere je večja verjetnost, da bo bolezen potekala huje. Več kot tretjina v omenjeni populaciji je še nezaščitena. "Če se to ne bo zgodilo, nas jeseni čaka katastrofa oziroma prepolne bolnišnice," je napovedala.

Slovenija cepivo podarja Zelenortskim otokom

Vlada je na dopisni seji sklenila, da se za humanitarno pomoč ob epidemiji nalezljive bolezni covid-19 Republiki Zelenortskih otokov brezplačno nameni 150.000 odmerkov cepiva proti covidu-19 proizvajalca AstraZeneca.

Preboleli brez potrdila