Kožo so hranili v banki za darovanje veznega tkiva zvezne države Viktorija, zdaj pa je že na sosednji Novi Zelandiji, kjer jo bodo transplantirali na rane poškodovanih. Tudi na poti iz ZDA je velika pošiljka kože, s katero bodo skušali olajšati bolečine preživelim v izbruhu – nekateri imajo opečenega kar 80 odstotkov telesa.

V Avstraliji se lahko posamezniki odločijo, da bodo po smrti darovali svojo kožo, lahko pa to odločitev sprejmejo tudi njihovi svojci. Za mnoge je to velika tolažba, da ob smrti bližnjega naredijo vsaj nekaj dobrega za nekoga drugega, je pojasnil Stefan Poniatowski, vodja donacijske banke iz Viktorije. V Avstraliji sicer obstajajo tri tovrstne ustanove.

Opečeni v izbruhu ognjenika Whakaari na Belem otoku potrebujejo toliko kože, da bi za to potrebovali kar 60 darovalcev. Na Novi Zelandiji se vsako leto za to, da bodo po smrti podarili kožo, odloči le od pet do deset državljanov.

Na otoku še vedno ni varno

Ognjenik je izbruhnil v ponedeljek, vzel je najmanj osem življenj, 25 ljudi je v kritičnem stanju. Ker je ognjenik še vedno dejaven, se reševalci na otok ne morejo vrniti. V času izbruha je bilo na Belem otoku ali v njegovi neposredni bližini najmanj 48 ljudi. 31 ljudi je bilo poškodovanih, večina je dobila opekline. Po navedbah novozelandske premierke Jacinde Ardern so med smrtnimi žrtvami in ranjenimi državljani Nove Zelandije, Avstralije, ZDA, Kitajske, Malezije in Nemčije. Večina jih je bila na ladji za križarjenje Ovation of the Seas.

Že pred izbruhom so znanstveniki posvarili pred povečano dejavnostjo ognjenika na Belem otoku, ki je sicer v zasebni lasti. Zato so se pojavili nekateri pomisleki, zakaj niso začasno ukinili turističnih obiskov. Otok vsako leto z ladjami obišče približno 10.000 ljudi.