Starost z drugega vidika. Koliko mladih je sposobnih odteči mali maraton (21 kilometrov)? Helena Žigon ga je lani pretekla pri 82 letih starosti. Foto: MMC RTV SLO
Starost z drugega vidika. Koliko mladih je sposobnih odteči mali maraton (21 kilometrov)? Helena Žigon ga je lani pretekla pri 82 letih starosti. Foto: MMC RTV SLO

In kaj lahko storimo sami? Odločimo se za zdrav življenjski slog! Možnosti pojava bolezni in/ali nastanka njihovih resnih zapletov lahko precej zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom, s katerim lahko izboljšamo splošno kakovost življenja v vsakem starostnem obdobju. Kako bo naše telo delovalo v starosti, je odvisno tudi od tega, ali bomo vse življenje uživali redne obroke kakovostno pripravljene hrane, se redno rekreirali in ali se bomo odpovedali škodljivim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, uživanje nedovoljenih drog, stres ter tvegano in škodljivo pitje alkoholnih pijač.

Minister Gantar
Starost
Zdravstvene težave so po 60. letu vse pogostejše. Foto: BoBo
Tomaž Gantar
Organizem se stara vse življenje, zato je izredno pomemben "pristop celotnega življenjskega cikla". To pomeni, da k zdravju v starosti prispevajo vsi preventivni programi: od materinskih šol, preventive za otroke in mladostnike in za odrasle, je v poslanici zapisal minister Gantar. Foto: BoBo
Zdravje starejših

Trend je jasen, ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, sporoča minister za zdravje Tomaž Gantar. Danes je življenje daljše kot v preteklosti in v prihodnosti bo vse daljše, s tem pa bo soočen vsak član družbe.
V Sloveniji je bilo leta 2009 pričakovano trajanje življenja skoraj 83 let za ženske in skoraj 76 za moške, je minister zapisal v poslanici. Ob geslu dneva "Dodajmo življenje letom" pa je zelo pomemben statističen podatek: leta zdravega življenja. To je ob rojstvu opredeljeno kot število let življenja, v katerih pri vsakdanjih dejavnosti človeka ne omejujejo bolezni ali zdravstvene težave. Tako za moške kot za ženske ta leta v povprečju trajajo do 60. leta starosti.
Da bi taka zdrava leta čim dlje trajala, je pomemben zdrav proces staranja. Ta se začne že pred starostjo z zdravim načinom življenja, zdravo prehrano, rednim gibanjem in izogibanjem dejavnikom tveganja.

Nadaljuje se z aktivnim staranjem, ko človek, ki je že v ali pa blizu jeseni življenja, v svoj vsakdan vključuje vseživljenjsko učenje, daljšo delovno dobo, dejavnost po upokojitvi.

Pogoste kronične nenalezljive bolezni
S starostjo se pogosto pojavljajo kronične nenalezljive bolezni. Predvsem so to bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in nekatere vrste raka, debelost in osteoporoza. Ravno nezdrav način življenja je lahko vzrok teh bolezni, zdrav način pa preventiva, v poslanici opozarja Gantar.

Starejši se spoprijemajo tudi z osamljenostjo in z občutkom nekoristnosti, kar vodi v različna duševnobolezenska stanja. V razvitem svetu, tudi pri nas, je vedno bolj pogosta demenca, saj jo ima že od 30 do 45 odstotkov ljudi, starih 85 let.

Kakšna bo slovenska družba čez 40 let?
Eurostat, evropski urad za statistiko, slovensko družbo leta 2050 razdeli v štiri skupine.

Število najmlajših, otrok do 14. leta, se ne bo bistveno spremenilo. Trenutno sestavljajo okoli 14 odstotkov slovenske populacije, leta 2050 pa jih bo (glede na različne scenarije) od 11 do 15 odstotkov.

V srednji, aktivni populaciji, ki jo sestavljajo stari od 15 let pa vse do 64 let, nas je danes ogromna večina Slovencev. Kar 70 odstotkov nas spada v to kategorijo. Do leta 2050 bo ta delež upadel na nekaj več kot polovico.

Sledijo ljudje v t. i. "jeseni življenja" od 65. leta starosti naprej. Tu se prave spremembe šele začnejo. Danes jih je le malo več kot otrok do 14. leta starosti - 16 odstotkov, leta 2050 pa se bo njihov delež podvojil na skoraj tretjino vseh slovencev.

Največjo rast pa bo predvidoma doživel delež najstarejših, kar potrojil se bo. Vseh starejših od 80 let je danes le štiri odstotke, čez štiri desetletja pa jih bo približno dvanajst odstotkov. Opomba: ta 12-odstotni delež je statistično že vključen v prejšnjo skupni.

Vse pomembnejša bo vključenost starejših
Če sliko zelo poenostavimo, bo delovno aktivna polovica populacije "vzdrževala" slabo polovico iz najmlajše desetine in najstarejše tretjine. Starejših bo vse več, zato bo neprecenljivega pomena njihova vključenost v družbo. Takrat pa bodo med starejše spadala večina ljudi, ki trenutno bere ta članek.

Minister za zdravje zato svetuje: "Z zdravim življenjskim slogom v mladosti lahko poskrbimo za bolj zdravo starost!"

"Kako bo naše telo delovalo v starosti, je odvisno tudi od tega, ali bomo vse življenje uživali redne obroke kakovostno pripravljene hrane, se redno rekreirali in ali se bomo odpovedali škodljivim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, uživanje nedovoljenih drog, stres ter tvegano in škodljivo pitje alkoholnih pijač," je sklenil Gantar.

7. april že 62 let
Svetovni dan zdravja se že 62 let praznuje vsakega 7. aprila. Z njim se zaznamuje ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije, ki deluje od 7. aprila 1948. Ob letošnjem Evropskem letu dejavnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je tudi svetovni dan zdravja, namenjen zdravemu in dejavvnemu staranju. Letošnje geslo je "dodajmo življenje letom".
V tem trenutku po svetu živi 605 milijonov starejših ljudi, starejših od 65 let, leta 2050 pa naj bi bili v tem življenjskem obdobju dve milijardi ljudi.

In kaj lahko storimo sami? Odločimo se za zdrav življenjski slog! Možnosti pojava bolezni in/ali nastanka njihovih resnih zapletov lahko precej zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom, s katerim lahko izboljšamo splošno kakovost življenja v vsakem starostnem obdobju. Kako bo naše telo delovalo v starosti, je odvisno tudi od tega, ali bomo vse življenje uživali redne obroke kakovostno pripravljene hrane, se redno rekreirali in ali se bomo odpovedali škodljivim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, uživanje nedovoljenih drog, stres ter tvegano in škodljivo pitje alkoholnih pijač.

Minister Gantar
Zdravje starejših