Na začetku novinarske konference so predstavniki inštituta odgovorili na očitke sindikatov, ki menijo, da gre pri inštitutu za izmikanje enotnemu sistemu plač v javnem sektorju in posledično razgradnjo javnega zdravstva. Predstavniki inštituta so tudi sporočili žalostno vest, da je eden izmed prvih operiranih otrok umrl.

Otrok je bil sprejet v UKC in zaradi vseh znakov je bila operacija nujna. Po koncu je bil otrok v dobrem stanju, je dejal otroški srčni kirurg Jorge Salazar in dodal, da se je v naslednjih dneh otroku stanje poslabšalo, in potrebna je bila nova dodatna operacija, ki je bila težavna, a uspešna. Tudi po drugi operaciji je otrok dobro okreval, a so v petek izvedeli, da je nenadoma umrl.

Predsednik sveta inštituta Igor Gregorič verjame, da je bilo zdravljenje v skladu s smernicami, želi pa si nadzora celotnega postopka obravnave otroka.
UKC: Konferenco smo izvedli
V UKC-ju Ljubljana so zanikali izjave vodstva Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, da niso izvedli konference o obolevnosti in umrljivosti v primeru danes umrle deklice, ki jo stroka opravi v primeru nepričakovane smrti bolnika. Poudarili so, da so konferenco izvedli na pobudo strokovne direktorice UKC-ja Jadranke Buturović Ponikvar, ki je že odredila izredni strokovni nadzor. Ta je vztrajala, da je na njej navzoč tudi Salazar. Ta je takrat še bil v Sloveniji in se je konference udeležil, so dodali v UKC-ju. Skupaj z zdravniki UKC-ja Ljubljana so se pogovorili o podrobnostih zdravljenja in načrtu za naprej. Kirurga, ki je deklico operiral prvi, pa že nekaj časa ni bilo v državi. "Vsi postopki zdravljenja v UKC-ju Ljubljana so natančno dokumentirani kot tudi vsa korespondenca z NIOSB-om," so poudarili.
Gregorič vztraja, da konference, ki bi bila skladna z mednarodnimi standardi, ni bilo. "Treba bo ugotoviti, zakaj se ta konferenca ni izvedla, kakšni so razlogi za to," je dejal Gregorič, ki je bil že v stikih z vodstvom UKC-ja, a jasne informacije o tem, kdaj naj bi opravili ta postopek, ki je sicer standard v svetu ob takih primerih, še ni dobil. Kot je dodal, mu je tudi Salazar potrdil, da konferenca o obolevnosti in umrljivosti ni bila opravljena. Da bi zadostili tem standardom, bi morali biti bodisi v živo bodisi prek telekonference udeleženi vsi strokovnjaki, ki so sodelovali pri zdravljenju otroka. Šele tako bi lahko ugotovili, ali so bili zdravljenje in vsi postopki v skladu s smernicami in po vseh pravilih ter kaj, če sploh, je šlo narobe oz. kje se je zalomilo. Nato bi sprejeli ukrepe, kako preprečiti morebitne zaplete v prihodnje.

Gregorič si tudi želi revizije oz. nadzora smrti tega otroka. "Mi nimamo česa skrivati," je dejal in dodal, da bi ta lahko razkrila vse podrobnosti zdravljenja. Bi pa morala biti komisija, ki bi opravila nadzor, mednarodna, nevtralna in poštena, je dodal.

Sistem, po katerem tuji kirurgi in drugi strokovnjaki prihajajo v UKC Ljubljana in se na nekaj tednov menjajo, zagotovo ni optimalen, a v tem trenutku je po njegovem mnenju to edina mogoča rešitev, če želijo ohraniti program otroške srčne kirurgije v Sloveniji, je prepričan Gregorič. Prepričan je, da menjave zdravnikov niso prispevale k smrti otroka.

Salazar: Ni treba izumljati tople vode
Salazar je nato poudaril, da se tako v Sloveniji kot tudi po svetu odstotek ljudi rodi s prirojeno srčno napako, zato je bistvenega pomena, da so se v svetu razvili standardi za obravnavo teh otrok. "Prvo opažanje, ki bi ga želel pohvaliti, je, da imate svoj program in da v Sloveniji že imate večino tistega, kar bi bilo potrebno za izvajanje programa." To, kar Sloveniji manjka, pa je koordinacija med vsemi specialisti, je še dejal Salazar in poudaril, da so specializacija in specializirana oskrba ter koordinacija teh služb ključne, da sistem deluje, ne da bi otroci predolgo čakali na operacijo.

Dodal je še, da Sloveniji ni treba izumljati tople vode pri organizaciji, saj so v svetu na voljo prakse. Namen ustanovitev NIOSB-ja pa vidi v vzpostavitvi standardov in organizacijske strukture. "Zato naša univerza vidi sodelovanje z NIOSB-jem kot dolgoročen odnos pri vzpostavljanju strukture, ki je potrebna za uspešno delovanje takega programa.

Dobnikar: Tuji zdravniki so pogodbeniki inštituta
Predstavnica društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in mama deklice s prirojeno srčno napako Petra Aleš je ob tem dejala, da se je ideja NIOSB-ja porodila po letih agonije, ki se je "lomila na plečih naših otrok", in slabšanju programa otroške srčne kirurgije. Prepričana je, da inštitut lahko uspe, pri čemer je bila kritična do kritik inštituta, ki so se pojavile v točki, ko bi se zadeve lahko začele obračati na bolje. "Moj poziv tistim, ki to počnete, je, nehajte metati polena pod noge profesorju Gregoriču, ki opravlja delo, ki ga vi niste mogli opraviti v petnajstih letih."

Dobnikar je ob tem dejal, da je vlada z inštitutom ustanovila javni zdravstveni zavod, ki ni drugačen od drugih javnih zdravstvenih zavodov. Poudaril je, da bo ob tem inštitut prevzel kadre, opremo in prostore, kar je prvi pogoj za klinično delo tega programa. Dobnikar je dejal, da so zdravniki, ki prihajajo iz drugih držav, pogodbeniki inštituta. Sam inštitut pa ima sklenjeno zavarovalno pogodbo o odgovornosti. S Kliničnim centrom so sklenili tudi pogodbo za opravljanje podpornih storitev. "Ta pogodba predvideva, da se sklenejo tudi dodatni aneksi, ki bodo razdelali podrobnosti na področju sredstev, ki jih otroci v procesu zdravljenja potrebujejo."