Ko je Tjaša Bevc, ki v svojem prostem času rada kvačka, pred dvema letoma v sporočilu prejela povezavo do članka, ki opisuje kvačkane hobotnice za nedonošenčke, jo je ideja takoj navdušila. Leta 2013 so namreč na Danskem v eni izmed manjših porodnišnic nedonošenčkom začeli dajati majhne bombažne igračke ‒ hobotnice. Opazili so, da so otroci mirnejši in predvsem ne vlečejo več za cevke, ki jim pomagajo pri življenjskih funkcijah, saj se raje dotikajo lovk. Te jih spominjajo tudi na popkovino, saj bi pri običajni nosečnosti pravzaprav morali biti še v varnem zavetju maternice. Z Danske se je projekt kmalu razširil po svetu.

"Začela sem brskati, ali tak projekt obstaja tudi pri nas, da se pridružim. Ko sem ugotovila, da ga ni, sem premlevala, ali naj se ga lotim sama. Ob spodbudnih besedah najbližjih sem ustvarila prvo hobotnico po danskih navodilih," se spominja. Hobotnico je poslala na Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom v Ljubljani. Odgovorila ji je znana pediatrinja in vodja enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov ljubljanske porodnišnice dr. Lilijana Kornhauser Cerar, ki se ji je projekt zdel zanimiv. V ljubljanski porodnišici so jo prosili za deset testnih hobotnic, da sami preverijo, kakšen bo odziv nanje. Septembra 2017 so Tjašo skupaj s še dvema prostovoljkama, ki sta kvačkali hobotnice, povabili na ogled oddelka za intenzivno terapijo novorojenčkov in jim povedali, da bi si želeli, da se ta projekt izvaja pri njih.

"Seveda smo že pred vključitvijo hobotnic v naš program o tem 'gibanju' veliko prebrali na spletu, vendar je bila odločilna osebna pobuda," o projektu pove Lilijana Kornhauser Cerar. Po dobrem letu, odkar nedonošenčki v ljubljanski porodnišnici dobivajo majhne kvačkane igračke v dar, opažajo, da so se nedonošenčki zelo dobro spoprijateljili s svojimi hobotnicami ‒ tiščijo se k njihovi glavi, prijemljejo lovke in manj cevke, ki so za njih življenjskega pomena ‒ na primer infuzijske cevke, hranilna sonda, sapnična cevka, pojasnjuje. Sami sicer klinične raziskave o vplivu hobotnic niso delali, se pa po besedah Lilijane Kornhauser Cerar opirajo na tiste raziskave, ki so bile narejene v tujini, "in njihovi izsledki nas prepričajo o koristnosti hobotnic".

Natančna navodila in kvaliteta

In kakšne so te hobotnice? Vsi izdelki ‒ ob hobotnicah so podobnega videza še meduze in igračke, ki so jih poimenovali oto ‒ morajo biti narejeni po natančnih navodilih, poudari Tjaša Bevc. Ta so dostopna na Facebookovi strani Projekta Hobotnica, kjer so tudi testi, s katerimi prostovoljci preverijo, ali je hobotnica ustrezna. "Uporabljamo samo 100 % bombažno prejo, ki ne sme biti rdeče ali oranžne barve. Lovke ne smejo presegati 22 centimetrov, ko so raztegnjene. Hobotnice morajo imeti tudi prijazen obraz. Osebje v porodnišnicah ve, kakšne morajo biti. Če se pojavi kakšen 'mutant', ga ne dajo naprej. Zato kvačkaricam vedno pravim, naj jim ne bo škoda razparati hobotnice in ponovno poizkusiti. Škoda je časa in materiala, če nato izdelek ne pride do malih borcev."

Tolažba tudi za starše

In ti majceni novorojenčki so res pravi borci. Tisti, ki se rodijo v 24. tednu nosečnosti, torej 16 tednov prezgodaj, na oddelku intenzivne terapije ostanejo tudi štiri mesece. Starše prezgodnji porod običajno preseneti in niso pripravljeni, da bodo ‒ namesto uživanja prvih skupnih trenutkov ‒ svojega otroka opazovali skozi steklo inkubatorja, ob brnenju potrebnih naprav in prepletu nujnih cevk. In tudi zanje je po odzivih, ki jih dobi Tjaša, pisana hobotnica dobrodošla tolažba. "Starši so presrečni, da njihov otrok v inkubatorju ni sam. Mala tolažba, ker ne morejo biti vedno ob njih," opisuje odzive.

So pa tudi tolažba staršem, ko otročku ni uspelo. Mamica deklice, ki je umrla, je Tjaši zaupala, da ji hobotnica predstavlja vez z izgubljeno hčerkico in da "je kar nekaj časa spala med njima z možem in sta jo držala za lovke".

Otroci in starši namreč po odhodu iz porodnišnice svoje hobotnice obdržijo. In po pripovedovanjih so priljubljene tudi, ko pridejo domov. "Še vedno spijo ob njih in so idealne za masažo dlesni, ko začnejo rasti zobki. Pa čudovit spomin na prvo bitko, v kateri so zmagali," pravi Tjaša.

Pridužilo se je šest slovenskih porodnišnic

Trenutno projekt poteka v porodnišnicah v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Jesenicah, Šempetru in Slovenj Gradcu. Tjaša upa, da se bodo kmalu pridružile tudi ostale. Prostovoljke pošljejo svoje izdelke na naslove porodnišnic ali jih same odnesejo tja. Tjaša pa je s porodnišnicami dogovorjena, da ji sporočijo, če pri njih začne zaloga kopneti, da se s kvačkaricami organizirajo in napolnijo predal. "Na leto se v Sloveniji rodi približno 1.400 nedonošenčkov, in je prav, da je malo zaloge. Sicer si vsi želimo, da so hobotnice čim dlje pospravljene v predalih, saj to pomeni, da je več otrok donošenih," dodaja Tjaša.

Kvačkarice same donirajo material
Projekt je dobrodelen in prostovoljen, kar pomeni, da izvajalke same poskrbijo za bombažno prejo in ustrezno polnilo. Ker niso organizirane kot društvo, finančne pomoči ne smejo prejemati, lahko pa jim podarijo prejo, ki jo Tjaša razdeli med kvačkarice. "Pri tem projektu je najlepše to, da se sam razvija. V vrtcu Galjevica je vzgojiteljica imela tematske dneve in je otroke izobraževala, kdo so nedonošenčki, zakaj so tako posebni, na koncu so izdelali različne papirnate hobotnice. V Grosupljem pa so vzgojiteljice začele z delavnicami kvačkanja, sodelujejo tudi različna društva po vsej Sloveniji. Kvačkarice se tedensko dobivajo in ustvarjajo za dober namen. Prava hrana za dušo in pomiritev," dodaja pobudnica projekta v Sloveniji.

In kaj je projekt prinesel Tjaši? "Projekt me nagrajuje, predvsem ko dobim sporočila staršev, kjer mi napišejo svoje zgodbe in poteče solza veselja ali žalosti. Sama še nisem mama, ampak dobrobit otrok mi veliko pomeni, oni so naša prihodnost in ogledalo današnje družbe. Preveč je govora o materialnih stvareh, medtem ko si starši nedonošenčkov želijo le, da so njihovi otroci močni in zdravi. In pri tem projektu se vidi, kakšen vpliv ima lahko malenkost."