Pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic sta pričala nekdanji in zdajšnji prvi mož UKC-ja, Vrhunec in Andraž Kopač.

Vrhunec je med drugim pojasnil, da so leta 2009, ko je prišel na čelo UKC-ja Ljubljana, zlasti cene zdravstvenih materialov hitro naraščale. S svojo ekipo je zato posebno pozornost namenil prav ugodnejši nabavi materialov - med drugim so pozvali zdravnike in drugo medicinsko osebje, naj se pozanimajo o cenah zdravstvenih materialov v tujini.

Na Poljskem našli ugodnejšega ponudnika
Leta 2013 so tako izvedeli, da je na Poljskem cena žilnih opornic proizvajalca Abbott nižja kot pri njihovem slovenskem dobavitelju, zato so se odločili za poljskega dobavitelja, pozneje pa jim je uspelo dobiti domačega dobavitelja, ki je zagotovil enako ugodne cene opornic, je pojasnil Vrhunec. Takšen pristop ljubljanskega UKC-ja kot največje zdravstvene institucije v državi je po Vrhunčevem prepričanju vplival na postopno znižanje cen žilnih opornic v celotnem domačem zdravstvu, v pomembnem delu opornic tudi za polovico.

Medijsko poročanje o nabavi opornic v UKC-ju je zato označil kot v marsičem zavajajoče, zavrnil je tudi očitek predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec (SDS), da naj bi pri žilnih opornicah favoriziral dobavitelja Mark Medical in Bormio. Zavrnil je tudi trditev Godčeve, da naj bi kot generalni direktor pri žilnih opornicah dajal prednost nabavam majhnih vrednosti prek naročilnic pred nabavo prek javnih razpisov. Poudaril je tudi, da ni imel nikakršnih osebnih koristi od nabave opornic v kliničnem centru.

Nagibajo se k javnemu razpisu
Kopač pa je že na začetku dobro uro dolgega pričanja opozoril, da se parlamentarna preiskava nanaša na čas pred majem 2016, ko je postal generalni direktor. Poudaril je, da si s svojo ekipo prizadeva za znižanje izgube UKC-ja, del tega pa je tudi prizadevanje za znižanje stroškov nabave zdravstvenih materialov, vključno z žilnimi opornicami - zdaj se nagibajo k temu, da bi v kratkem objavili javni razpis. Obenem se pogovarjajo z zdajšnjimi dobavitelji (Salus in Bormio), da bi znižali ceno opornic.

V odgovorih na vprašanja Godčeve in drugih članov komisije je tudi zanikal, da bi kdor koli izmed dobaviteljev ali kdo v njihovem imenu nanj izvajal kakršen koli pritisk.

Komisija je bila ustanovljena aprila lani, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo žilne opornice po občutno višji ceni kot v tujini. Komisija je na prejšnji seji določila seznam 22 prič, ki jih še namerava zaslišati.