Med vsemi raki rodil je najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga praviloma odkrijejo, ko je že razširjen. Foto: BoBo
Med vsemi raki rodil je najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga praviloma odkrijejo, ko je že razširjen. Foto: BoBo

Ginekolog z ljubljanskega onkološkega inštituta Sebastjan Merlo je na pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna Slovenija, pojasnil, da predstavlja rak jajčnikov tri odstotke vseh rakov, za katerimi zbolijo ženske. Vendar to ni edini rak rodil. Rak materničnega telesa predstavlja šest odstotkov vseh rakov pri ženskah in se uvršča na peto mesto po pogostosti. Redkejši je rak zunanjega spolovila, ki se pojavi pri okoli 40 ženskah na leto, rak materničnega vratu pa pri približno 130 ženskah oz. 1,5 odstotka žensk.

Med vsemi raki rodil je najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga praviloma odkrijejo, ko je že razširjen. Kot je opozoril onkolog Erik Škof, so namreč zgodnji znaki raka nespecifični, večinoma tiščanje v trebuhu, pogosto siljenje na vodo, prebavne težave. Vse to pa so težave, ki niso tako redke in ob njih človek ne pomisli najprej na raka.

Če težave vztrajajo več tednov, Škof priporoča obisk zdravnika. Ko se pri bolnici že napne trebuh, tako da se ji poveča obseg, je rak že razširjen zunaj rodil.

Po sumu na raka, ki se po navadi potrdi z ultrazvočnim pregledom trebušne votline, praviloma hitro steče postopek do diagnoze in začetka zdravljenja. Najpogosteje bolnico najprej operirajo, nato pa sledi kemoterapija, včasih tudi biološka zdravila. A če je bolezen že razširjena po trebušni votlini, se lahko zdravniki odločijo najprej za kemoterapijo, da zmanjšajo obseg raka, temu sledi operacija.

Pet različnih tipov raka
Rak jajčnikov sicer ni ena bolezen, ampak obstaja vsaj pet različnih histoloških tipov tega raka. Najpogostejši tip je serozni karcinom jajčnikov, ki je lahko povezan z mutacijo gena BRCA 1 ali 2. Ob mutaciji gena BRCA 1 se bolezen pojavi v povprečju deset let prej, kot je povprečje pri preostalih oblikah, kar pomeni, da lahko ženske zbolijo tudi pred 50. letom. A bolezen se praviloma ne pojavi pri bolnicah, mlajših od 40 let.

Ker ima bolezen dednostni izvor, vsako bolnico, ki ima serozni karcinom jajčnikov, že ob diagnozi pošljejo na posvet z genetiki. Če je bolnica prenašalka te mutacije gena, se na posvet povabi celotna družina.

Merlo ob tem opozarja, da je denimo hčere bolnice treba vprašati, ali sploh želijo izvedeti, ali so tudi same nosilke mutacije. Gre namreč za težko psihično breme, zlasti če dekle za to izve, ko je denimo stara 18 let. Do 35. leta, po katerem lahko opravijo preventivno odstranitev jajčnikov in jajcevodov, mora namreč s tem živeti 17 let. Ženskam, ki so nosilke mutacije, se sicer svetuje čimprejšnje starševstvo.

Podpora bolnicam
Za podporo bolnicam z rakom rodil Europa Donna ustanavlja posebno sekcijo, ki jo bo vodila nekdanja bolnica z rakom jajčnikov Anita Štricelj. V tej sekciji želijo predvsem dati oporo in vse informacije ženskam z rakom rodil. Prav v Evropi Donni je največjo podporo našla Vesna Bregar, ki se je v združenje včlanila pred 20 leti, ko je zaradi raka izgubila sestro, pred dvema letoma pa je tudi sama izvedela za raka.

Škof opozarja, da je vsaka opora, predvsem psihična, pri diagnozi rak zelo pomembna. Zdravniki pri tem niso tako v ospredju, saj so si tudi sami zdravniki različni, namreč nekateri imajo več človeškega čuta, nekateri manj.