Bolnišnice so za prihodnje leto že prijavile za 250 milijonov dodatnih potreb, a tega denarja ni na voljo. Foto: BoBo
Bolnišnice so za prihodnje leto že prijavile za 250 milijonov dodatnih potreb, a tega denarja ni na voljo. Foto: BoBo

Podatki o čakalnih dobah, objavljeni v septembrskem mesečnem poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da se je skupno število čakajočih za terapevtsko-diagnostične storitve v primerjavi z letom prej povečalo za 15,7 odstotka. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Simone Repar Bornšek inšpektorji inšpektorata za zdravje in predstavniki NIJZ-ja že obiskujejo zdravstvene zavode, da bi ugotovili, kje tiči vzrok za takšno povečevanje čakalnih dob. Prav tako želijo izvedeti, kje je slab pretok teh informacij in zakaj številke čakajočih nihajo.

Kot je opozorila, v sistem eZdravja namreč prihajajo podatki o 1200 zdravstvenih storitvah, na katere napotijo zdravniki. A posamezni bolnik, ki čaka na prvi pregled, je lahko tudi štirikrat ali petkrat uveden v sistem pod različnimi postavkami. Tako sklepa, da je povišanje števila čakajočih morda tudi posledica slabe kakovosti teh podatkov.

Na sestanku so zbrani govorili tudi o vzrokih za hitro podaljševanje čakalnih dob za določene storitve, kot so denimo CT in MR pregledi. Foto: MMC RTV SLO
Na sestanku so zbrani govorili tudi o vzrokih za hitro podaljševanje čakalnih dob za določene storitve, kot so denimo CT in MR pregledi. Foto: MMC RTV SLO

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je po sestanku opozoril, da se sistem eZdravja na področju čakajočih šele polni in niti niso zabeleženi vsi čakajoči. Tako se sprašujejo, ali večje število čakajočih pomeni, da je bilo v preteklosti dejansko opravljenih toliko storitev, kot je bilo predvidenih, kar bodo tudi preverili.
Vprašanje pa je tudi, ali se število napotitev res povečuje in ali so vse te napotitve bolnikov na zdravstvene storitve res potrebne. Tako bo stroka za vsako področje preverila, ali so strokovne smernice za napotitve še aktualne ali jih je treba posodobiti, je povedal.

Prenovljeni stroškovni modeli

Po besedah državne sekretarke so na sestanku govorili tudi o realizaciji aneksa tri k splošnemu dogovoru, s katerim želijo na področjih, kjer so najdaljše čakalne vrste, povečati program. Tako so jim izvajalci predstavili, s kakšnimi težavami se pri realizaciji aneksa srečujejo oz. kakšne rešitve predlagajo.

Generalni direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj je opozoril na to, da v sistemu eZdravja še niso zabeleženi vsi čakajoči. Foto: BoBo
Generalni direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj je opozoril na to, da v sistemu eZdravja še niso zabeleženi vsi čakajoči. Foto: BoBo

Še v tem mesecu pa bo potekala arbitraža za splošni dogovor za prihodnje leto, je povedal Sušelj. Že v prihodnjem letu naj bi v splošni dogovor vključevali prenovljene podatke skupin primerljivih primerov, gre za stroškovne modele za posamezne zdravstvene storitve. A so izvajalci opozorili na bistveno znižanje cen zlasti na področju ortopedije. Izvajalcem bodo tako omogočili prehodno obdobje, da se prilagodijo na nove modele, je dejal Sušelj.

Na tokratni sestanek so bili vabljeni direktorji bolnišnic in direktor ZZZS-ja. Sicer pa Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije zastopa bolnišnice pri pogajanjih za splošni dogovor.
Število partnerjev, ki so vključeni v pogajanja za splošni dogovor, je za zdaj še nespremenjeno. A glede na to, da Univerzitetni klinični center Ljubljana s prihodnjim letom izstopa iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki zastopa bolnišnice v pogajanjih za splošni dogovor, enako namero pa so izrazili tudi nekateri drugi veliki zdravstveni zavodi, Sušelj opozarja, da se je že z osmimi partnerji težko pogajati, kaj šele z več.

Bolnišnice so za prihodnje leto že prijavile za 250 milijonov dodatnih potreb, a tega denarja ni na voljo. Če rešitve ne bodo poiskali, direktorji bolnišnic že svarijo, da se bodo čakalne dobe podaljšale, bolnišnice pa se bodo znova znašle v rdečih številkah.