Krška območna enota ZZZS-ja navaja, da v Posavju zaradi bolniške odsotnosti z dela po zadnjih podatkih letno izgubijo nekaj manj 6,9 odstotka delovnih dni, medtem ko teh na državni ravni v povprečju izgubijo nekaj manj kot 4,7 odstotka. Foto: BoBo
Krška območna enota ZZZS-ja navaja, da v Posavju zaradi bolniške odsotnosti z dela po zadnjih podatkih letno izgubijo nekaj manj 6,9 odstotka delovnih dni, medtem ko teh na državni ravni v povprečju izgubijo nekaj manj kot 4,7 odstotka. Foto: BoBo

Krška območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) navaja, da v Posavju zaradi bolniške odsotnosti z dela po zadnjih podatkih letno izgubijo nekaj manj 6,9 odstotka delovnih dni, medtem ko teh na državni ravni v povprečju izgubijo nekaj manj kot 4,7 odstotka.

Hkrati opozarjajo, da bodo v Posavju zaradi bolniških odsotnosti izgubili skupaj 350.000 delovnih dni, stroški za nadomestila plač zaradi bolniške odsotnosti pa bodo dosegli 20 milijonov evrov, kar je primerljivo z vsoto, ki jo za plače letno skupaj namenijo posavska podjetja Vipap, Resistec, Lisca in Stilles.

V Posavju se tudi krepi bolniška odsotnost z dela nad letom dni. Letos je bilo 228 takšnih primerov, medtem ko so jih imeli leta 2012 nekaj več kot 100 in leta 2008 65.

Na večjo zadržanost od dela, tako na državni ravni kot v Posavju, hkrati s staranjem delovne sile vplivajo še krepitev števila zaposlenih, večletno omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju in posledično velika obremenjenost zaposlenih, podaljševanje zdravljenja in spremembe na področju pokojninskega zavarovanja, katerih posledica je poznejše upokojevanje kljub izpolnjevanju pogojev zanj.

Glede na navedeno pa bi se morali pristojni na državni ravni spopasti predvsem z izzivi, ki obsegajo sistemsko ureditev, ki pri trajanju bolniške odsotnosti in neomejene absolutne višine nadomestila "odstopa od ureditve v drugih evropskih državah in ki ne podpira čimprejšnje vrnitve zdravega delavca na delovno mesto", so ugotovili.

Med drugim so opozorili še na pomanjkanje poglobljene osebne medicinske rehabilitacije in hitrega prehajanja v prezaposlitev ter poklicno rehabilitacijo, na neustrezen status medicine dela, premile sankcije za zavarovane ob morebitnih zlorabah med bolniško odsotnostjo ter na preskopo udeležbo delavcev in delodajalcev pri promociji zdravja in skrbi za zdravo življenje.

Sicer pa so se v Posavju pri skrbi za zdravje in spodbujanju zavesti zaposlenih o pomembnosti znižanja odsotnosti z dela povezali tako lokalna skupnost kot tudi strokovne službe, določeni delodajalci in navedeni prireditelji, so povzeli na sredni krški konferenci.