"Nemogoče je zanikati povezavo med sladkorno boleznijo in previsoko vrednostjo onesnaženosti zraka od dovoljene. Mnogi industrijski lobiji trdijo, da so trenutne omejitve onesnaženosti zraka preostre, a raziskave kažejo prav nasprotno – merila moramo še bolj zaostriti," je po poročanju CNN-a dejal vodja študije Ziyad Al-Aly, ki je asistent na univerzi Washington.

Gre za onesnaženost z mikroskopsko majhnimi delci prahu, umazanije, dima in saj, ki se mešajo z dežnimi kapljicami. Za primerjavo – človeški las je širok 70 mikrometrov (mikrometer je milijoninka metra, op. a.), nevarni delci v zraku pa so veliki le 2,5 mikrometra. Vsi delci, manjši od desetih mikrometrov, lahko vstopijo v naša pljuča in krvni obtok, od koder se razširijo v vitalne organe in povzročijo vnetje.

422 milijonov obolelih
"Pred desetimi ali 15 leti smo menili, da onesnaženost zraka povzroča pljučnico, astmo in bronhitis – in to je vse. Danes pa vemo, da je onesnažen zrak zelo pomemben vzrok razvoja srčnih bolezni, srčnih kapi, in da je dejavnik pri razvoju kroničnih bolezni pljuč in ledvic ter pljučnega raka," je dodal Philip Landrigan z instituta Icahn School of Medicine v New Yorku. Glavni vzroki razvoja sladkorne bolezni so sicer prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne dejavnosti in dednost, a onesnaženost zraka je tista, ki naj bi zmanjšala sposobnost trebušne slinavke, da nadzira proizvajanje inzulina.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila do leta 2014 kar 422 milijonom odraslih Zemljanov diagnosticirana sladkorna bolezen – še leta 1980 je bilo sladkornih bolnikov po svetu 108 milijonov. Največjo rast so opazili v najrevnejših državah, v katerih se borijo z visokimi stopnjami onesnaženosti zraka, kot so Indija, Afganistan, Papua - Nova Gvineja in Gvajana. V razvitih zahodnih državah je tveganje nizko.