Bolezen lahko prizadene vsakogar, v večini primerov pa zbolijo otroci, mlajši od pet let. Foto: EPA
Bolezen lahko prizadene vsakogar, v večini primerov pa zbolijo otroci, mlajši od pet let. Foto: EPA
Oboleli deček v Pakistanu, ki je imel letos največ primerov bolezni na svetu. Foto: EPA

Pred 26 leti je bila otroška paraliza prevladujoči razlog za invalidnosti otrok, je ob svetovnem dnevu otroške paralize opomnil izvršni direktor Unicefa Anthony Lake. Vse države, razen Afganistana, Nigerije in Pakistana, kjer je bila otroška paraliza globoko zakoreninjena, so znotraj svojih meja odpravile nevarni virus, v omenjenih državah pa se še pojavlja, vendar je število obolelih veliko nižje kot v preteklosti. 24. oktober je svetovni dan paralize, ta dan pa je bil izbran v počastitev Jonasa Salka (rodil se je na ta dan), ki je bil na čelu prve ekipe, ki je razvijala cepivo proti tej bolezni.

V Nigeriji so letos diagnosticirali šest primerov, kar je velik napredek v primerjavi z 49 primeri v lanskem letu. Afganistan je znižal prenosljivost na zelo nizko raven, večina ugotovljenih primerov pa je povezana s Pakistanom. Ta je z 206 primeri v letošnjem letu na prvem mestu držav po številu primerov bolezni. Potem ko so v začetku leta poročali o izbruhu bolezni v Iraku in Siriji, je bilo tam proti bolezni cepljenih 22 milijonov otrok.

V okviru globalne kampanje proti otroški paralizi je bilo pred otroško ohromelostjo zaščitenih na milijone otrok po vsem svetu, ki jih sicer ne bi nikoli dosegli in zaščitili, so zapisali pri Unicefu. Približno milijon in pol otroških življenj so rešili z rutinskim zagotavljanjem vitamina A, ki poteka vzporedno s cepljenjem proti otroški paralizi. Od takrat so v vse številčnejših državah generacije otrok odraščale brez grožnje otroške paralize. Uspešnost prizadevanj za izkoreninjenje virusa, s katerimi so dosegli najbolj oddaljene skupnosti, je dokaz, da je mogoče doseči vse otroke, meni Lake.

Medtem ko je otroška paraliza endemična v le treh državah, pomeni veliko nevarnost za otroke tudi povsod drugje, predvsem v državah, v katerih rutinsko cepljenje ni prioriteta, na primer v Južnem Sudanu, Srednjeafriški republiki in Ukrajini. Izbruhi otroške paralize v Siriji, Iraku, Kamerunu, Ekvatorialni Gvineji in Somaliji pa izvirajo iz Pakistana in Nigerije.

Unicef vsako leto zagotovi 1,7 milijarde odmerkov oralnega cepiva proti otroški paralizi, s katerimi cepi 500 milijonov otrok, so še zapisali.

Večina obolelih se sploh ne zaveda bolezni
Otroško paralizo je kot posebno bolezen prvi prepoznal Jakob Heine leta 1840, virus otroške paralize, ki povzroči bolezen, pa je leta 1908 identificiral Karl Landsteiner. V začetku 20. stoletja so epidemije postale vse pogostejše, zato so države pospešile razvoj učinkovitega cepiva. Gre za zelo nalezljivo bolezen, ki se zlahka prenese pri stiku med ljudmi. Pri okoli 90 odstotkov bolnikov se simptomi ne pojavijo, pri okoli 1 odstotku pa virus zaide v osrednje živčevje, kar povzroči mišično oslabelost in akutno ohlapno ohromelost. Najpogosteje se pojavi hrbtenjačna okužba, ki je navzven najbolj vidna, saj se kaže v neenakomernem razvoju nog.