Zdravniška zbornica Slovenije je sicer poslancem z dopisom predlagala, naj namesto novele zakona o zdravniški službi sprejmejo interventni zakon. Foto: BoBo
Zdravniška zbornica Slovenije je sicer poslancem z dopisom predlagala, naj namesto novele zakona o zdravniški službi sprejmejo interventni zakon. Foto: BoBo

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je na seji odbora pojasnil, da se je med izvajanjem zakona o zdravniški službi pokazalo, da je za leto 2020 višina sredstev za financiranje pripravništev in specializacij iz proračuna omejena na 80 milijonov evrov. Po oceni pa naj bi za to prihodnje leto potrebovali 91,7 milijona evrov.

Novela zato ureja kritje razlike do celotne vrednosti financiranja teh vsebin iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in to podaljšuje do konca prihodnjega leta. Če novela ne bo sprejeta, bo po njegovih besedah treba omejiti število odobrenih pripravništev zdravstvenih delavcev in sodelavcev, sekundariatov in specializacij zdravnikov.

Kot so opozorili na ministrstvu, bi to ob že zdajšnjem pomanjkanju zdravnikov ter tudi nekaterih drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, kot so logopedi, fizioterapevti in drugi, povzročilo težko popravljive posledice za zdravstveni sistem.

Levica: Pripravništvo se ne sme financirati iz zavarovanja
Zaradi razbremenitve sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pa novela ureja, da se za leto 2019 iz proračuna nameni 70 milijonov evrov, to je deset milijonov evrov več, kot določa veljavni zakon, kar pomeni več sredstev za izvajanje zdravstvenih programov in skrajševanje čakalnih dob, je še poudaril Pliberšek.

Najbolj kritični do vladne novele zakona o zdravniški službi so bili v Levici. Po besedah Željka Ciglerja sredstva za pripravništva in specializacije ne sodijo v financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Opozoril je, da predlog oži manevrski prostor ZZZS-ja pri financiranju zakonskih obveznosti.

Zbornica je predlagala interventni zakon
Ker proračuna za leti 2020 in 2021 še nista sprejeta, ni prav nobenih razlogov, da se sredstva v celoti ne zagotovijo iz proračuna, je dodal Cigler. Levica je zato vložila dopolnilo, ki pa ga je parlamentarni odbor zavrnil s petimi glasovi za in devetimi proti.

Nada Brinovšek (SDS) se je strinjala s tem, da je treba zagotoviti potrebna sredstva za pripravništva in specializacije, je pa ministrstvu očitala površno obrazložitev zakonskega predloga. Lidija Ivanuša (SNS) je dejala, da zdravstva ni mogoče vselej reševati z zagotovitvijo dodatnega denarja, kot je namen novele. V bran zakonskemu predlogu pa je stopil Robert Pavšič (LMŠ).

Zdravniška zbornica Slovenije je sicer poslancem z dopisom predlagala, naj namesto novele zakona o zdravniški službi sprejmejo interventni zakon, ki bo omogočil, da bo ZZZS lahko začasno z vsemi primernimi izvajalci sklenil pogodbe, s katerimi bo dogovorjeno, katere dodatne storitve in pod kakšnimi pogoji jih bodo opravili. Za neizvedene storitve pa na zbornici predlagajo penale, ki naj bodo dodatno izplačani kot nagrada izvajalcem, ki bodo pogodbo v celoti izpolnili.