V zadnjem času so na urgentnem kirurškem bloku in na kliničnem oddelku za travmatologijo zaznali porast poškodb smučarjev in deskarjev na snegu. Foto: MMC RTV SLO
V zadnjem času so na urgentnem kirurškem bloku in na kliničnem oddelku za travmatologijo zaznali porast poškodb smučarjev in deskarjev na snegu. Foto: MMC RTV SLO

Najpogostejše poškodbe, ki nastanejo zaradi smučanja in deskanja na snegu, so predvsem poškodbe spodnjih okončin. Pri smučarjih tako v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana opažajo predvsem zlome goleni in poškodbe kolenskih vezi, pri deskarjih na snegu pa so najpogostejše poškodbe v predelih zapestij in komolcev.

Čelada in ščitnik za hrbet sta priporočljiva
Pri visokih hitrostih se lahko zgodijo tudi izjemno hude poškodbe notranjih organov, glave in hrbtenice, ki lahko ogrozijo življenja oziroma lahko pustijo trajne posledice in invalidnost. Proti takim poškodbam se lahko smučarji in deskarji deloma zavarujejo z uporabo čelade in ščitnika za hrbet oziroma s t. i. želvjim oklepom.

Vodja kirurškega bloka Anže Kristan zato svetuje, naj vsi udeleženci na smučiščih upoštevajo pravila varnega smučanja. Smučati je treba po svojih zmogljivostih in prilagojeno znanju. Pred smučanjem se je dobro ustrezno ogreti, ko nastopi utrujenost, pa naj se smučanje konča. Izogibati se je treba pitju alkohola.

Lani je bilo 66 primerov hudih poškodb
V celotni lanski sezoni 2009/2010 se je na 24 slovenskih smučiščih zgodilo 1.179 nesreč, od tega jih je bilo 1.113 z lahkimi poškodbami in 66 s hudimi. Na urgenci in kliničnem oddelku za travmatologijo pa so lani oskrbeli več kot 1.500 poškodovanih smučarjev in deskarjev. Od leta 2000 so slovenska smučišča zahtevala tudi deset smrtnih žrtev.