Vsako leto drugi torek v maju zaznamujemo evropski dan ozaveščanja o možganski kapi.

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe s krvjo moteno delovanje možganov in pride do izgube funkcije.

Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali so celo trajni.

Če simptomi minejo v nekaj dneh ali tednih, pravimo, da so bolniki preboleli manjšo možgansko kap. Pri okrog 20 odstotkih bolnikov je vzrok možganske kapi krvavitev v določenem delu možganov, o ishemični možganski kapi pa govorimo, ko prekinitev krvnega obtoka v delu možganov traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro.

Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja ‒ vsakodnevna hoja, zdrava prehrana, pri čemer je pomembno uživanje dovolj sadja in zelenjave ter omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, vzdrževanje ustrezne telesne teže ter izogibanje kajenju in alkoholu. Zelo pomembne so tudi redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčnega utripa.

V Sloveniji bodo ob evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi potekale številne aktivnosti. Organiziran bo bolnikom po možganski kapi prilagojen simboličen pohod ob žici od Tivolija do Prešernovega trga v Ljubljani, kjer bo osrednja prireditev in na kateri bodo ves dopoldan dejavnosti preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi.

Podrobneje o možganski kapi v pogovoru s strokovnjakinjo:

Sorodna novica Ko pride možganska kap, do ohromelosti štejejo minute. Kako jo prepoznati?