Fotografija je simbolična. Foto: false
Fotografija je simbolična. Foto: false
Avtologno transplantacija mrežnice
Na očesni kliniki so letos prvič opravili inovativno presaditev mrežnice. Foto: Očesna klinika UKC Ljubljana
false
Na letni ravni za zagotavljanje potreb slovenskega zdravstva potrebujemo 45 tisoč litrov krvi. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič

Slovenski bolniki čakajo na presaditev srca, jeter ali ledvice v povprečju manj kot leto dni, povprečna čakalna doba je v primerjavi z drugimi državami relativno kratka. Na zadnji dan lanskega leta je na novo srce čakalo 50 ljudi, na ledvico 47, na jetra 17, trije so čakali na ledvico in trebušno slinavko ter dva samo na trebušno slinavko, ugotavlja zavod Slovenija-transplant v publikaciji Daj življenju priložnost.

V primerjavi z drugimi članicami Eurotransplanta se Slovenija po številu umrlih darovalcev na milijon prebivalcev v letu 2016 uvršča na četrto mesto. Pred Slovenijo so Hrvaška, Belgija in Avstrija. Sloveniji pa sledijo Madžarska, Nizozemska, Nemčija in Luksemburg. Lani je vsaj en organ darovalo 41 umrlih darovalcev.

Odločiti se je treba, dokler si živ
Za darovanje organov in tkiv se lahko slovenski državljani odločijo v času življenja, kar potrdijo z vpisom v nacionalni register opredeljenih darovalcev. Do 31. decembra lani je bilo v register vpisanih 5306 darovalcev, kar je relativno nizka številka, ugotavlja zavod Slovenija-transplant. Lani se je v register vpisalo 595 ljudi, v letu 2015 630, v letu 2014 pa 735.

Kako se vpisati med darovalce?
Več informacij na https://daruj.si/


Odločijo se lahko tudi svojci

V vseh primerih, ko je mogoče darovanje organov, se centralni koordinator za transplantacijo pogovori s svojci umrlega. V pogovoru poskuša izvedeti, kakšno je bilo stališče umrlega glede posmrtnega darovanja. Če volja ni znana, se odločijo svojci. Lani je darovanje odklonilo 24 odstotkov svojcev, 2015 in 2014 pa 19 odstotkov svojcev.

V donorskem programu sodeluje deset bolnišnic. V njih odkrivajo možne mrtve darovalce, ugotavljajo primernost organov in tkiv za odvzem ter presaditev, seznanjajo svojce pokojnikov z možnostjo darovanja in pridobivajo soglasje svojcev, sodelujejo pri odvzemih organov in tkiv ter ohranjajo delovanje organov.

Največ darovalcev v Sloveniji pridobijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer je lani vsaj en organ darovalo 28 umrlih. V splošni bolnišnici (SB) Celje je lani vsaj en organ darovalo sedem umrlih, v UKC Maribor in SB Nova Gorica po dva človeka ter v SB Izola in SB Murska Sobota po en človek.

V preteklem letu so bolnišnice pridobile 68 ledvic, 39 jeter, 13,5 pljuč z obema pljučnima kriloma, 13 src in dve trebušni slinavki. Skupaj so pridobili 135,5 organa. V letu 2015 so pridobili 170 organov, leta 2014 pa 147 organov.

Letno presadijo okoli 120 organov
V Sloveniji imamo en transplantacijski center, v UKC-ju Ljubljana izvajajo programe za presaditve solidnih organov. Sistem razporejanja organov zagotavlja enako dostopnost do terapije s presajanjem organov vsem državljanom Slovenije. Vsako leto presadijo okoli 120 organov, lani je bilo opravljenih 117 presaditev. Presaditev pljuč za slovenske prejemnike opravljajo na Dunaju. Pediatrične transplantacije pa delno opravijo v UKC Ljubljana, delno pa v Gradcu in Bergamu.

Med letoma 1970 in 2016 so v Sloveniji presadili 1740 solidnih organov.

Dolgost življenja po presaditvi
Konec lanskega leta je v Sloveniji živelo 186 bolnikov s presajenim srcem. V zadnjih šestih letih ugotavljajo na zavodu Slovenija-transplant bistveno izboljšanje preživetja po presaditvi srca. Med letoma 1990 in 2016 je 95 odstotkov bolnikov preživelo 30 dni, 87 odstotkov je preživelo eno leto po presaditvi srca. Pet let pa je preživelo 80 odstotkov bolnikov.

Od leta 2000 je bilo v Sloveniji presajenih 841 ledvic živih in umrlih darovalcev. V prvem letu po presaditvi so pri 13,8 odstotka vseh bolnikov s presajenim organom zaznali klinično zavrnitev presadka. Eno leto je preživelo 98,2 odstotka bolnikov, tri leta 95,7 odstotkov in pet let 93,8 odstotka bolnikov.

Od leta 1988 je bilo v UKC Ljubljana opravljenih 295 presaditev jeter. Presaditev je zaradi ciroze jeter potrebovalo 63,7 odstotka bolnikov. Eno leto po presaditvi jeter je dočakalo 85 odstotkov bolnikov, tri leta 80 odstotkov in pet let 78 odstotkov bolnikov.

Presaditev roženice je ena najuspešnejših presaditev tkiv na svetu, s presaditvijo se izboljša vid po obolenju ali poškodbi. Na očesni kliniki v UKC Ljubljana so lani pridobili 104 roženice in presadili 83 roženic. V letu 2015 so pridobili 102 roženici, presadili pa so jih 76. Od leta 2010 so pridobili 752 roženic, presadili pa so jih 499, kažejo podatki zavoda Slovenija-transplant.