Opozarjajo, da sami program celo presegajo, denar pa so dobile bolnišnice, ki programa sploh niso realizirale. Prvi mož Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Simon Vrhunec je prepričan, da to vodi v razgradnjo kliničnega centra.

Skladno z aneksom 2 k splošnemu dogovoru za lansko leto je klinični center prejel 150.000 evrov, a še ta denar je namenjen le za ambulantne preglede, ne pa na primer za diagnostične preiskave, kot je magnetna resonanca, ali pa za akutno bolnišnično obravnavo, je na današnji novinarski konferenci opozoril v. d. generalnega direktorja bolnišnice Vrhunec.

S prstom kažejo na Celje, Mursko Soboto in Valdoltro
Po drugi strani pa so v UKC-ju lani obravnavali okoli 5800 bolnikov več, kot jih imajo plačanih v skladu s programom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), prav tako so opravili za okoli 20 odstotkov oz. 1200 preiskav z magnetno resonanco več, kot imajo plačano, je dodal.

"Pričakovali smo, da bo ta angažma tudi prepoznan, denimo v obliki dodatnih sredstev," je dejal prvi mož UKC-ja, ki se ob razdelitvi sredstev v okviru aneksa 2 k splošnemu dogovoru sprašuje: "Kaj to pomeni? Če več delaš, si kaznovan?"

Kot je opozoril, so program, na primer za preiskave z magnetno resonanco, dobili tisti izvajalci, ki se jim je na ravni poslovanja v prvih desetih mesecih lani nakazovalo, da sploh ne bodo dosegli programa, kot je bil predviden s pogodbo z ZZZS-jem. To so po Vrhunčevih besedah splošni bolnišnici Celje in Murska Sobota ter Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Prav tako so dodaten program dobili tudi nekateri zasebni izvajalci.

"Lahko smo ponos slovenskega zdravstva. Nekdo želi načrtno razgraditi UKC v korist drugih izvajalcev, tudi zasebnikov, ki pa teh standardov, kot jih imamo v UKC-ju, ne dosegajo," je prepričan Vrhunec.

Ministrstvo: Izvajalcev nismo financirali ciljano
Na ministrstvu za zdravje pa glede ogorčenja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana nad razdelitvijo sredstev za skrajševanje čakalnih vrst zatrjujejo, da niso ciljano financirali izvajalcev, ampak programe, ki so bili finančno najbolj izpostavljeni - dodatno so zato financirali programe v tistih ustanovah, kjer so najdaljše čakalne vrste.

Tako pojasnjujejo, da UKC Ljubljana ni izkazoval dolgih čakalnih vrst v specialistično-ambulantni dejavnosti in pri pregledih z magnetno resonanco ter glede akutne bolnišnične obravnave ni bil podfinanciran.

Za lansko leto bo tako klinični center dodatno prejel 155.000 evrov za skrajšanje čakalnih vrst v specialistično-ambulantni dejavnosti, še 520.000 evrov pa za večanje preseganja prospektivnih programov, 300.000 evrov za nov standard HIV, zatrjujejo na ministrstvu.

Navajajo še, da je bilo lani prvič po štirih letih omogočeno, da nekaj omejenih finančnih sredstev namenijo za najnujnejše programe. Ključ pri razdeljevanju programov so bila po navedbah ministrstva področja z visoko prioriteto, ki jih je bilo nujno takoj financirati, ko so bila na razpolago finančna sredstva. Tako so sledili cilju, da najprej omogočijo financiranje tam, kjer beležijo najdaljše čakalne vrste v specialistično-ambulantni dejavnosti.

Največ dobila murskosoboška bolnišnica
Kot je razvidno iz razpredelnice, ki so jo poslali z ministrstva, je največ dodatnih sredstev dobila Splošna bolnišnica Murska Sobota (1,3 milijona evrov), ptujska bolnišnica je prejela dodatnih 615.000 evrov, izolska 464.000 evrov, brežiška skoraj 300.000 evrov, jeseniška 303.000 evrov, slovenjgraška 304.000 evrov in trboveljska 321.000 evrov.

Splošna bolnišnica Celje je dodatno prejela 186.000 evrov, Novo mesto 116.000 evrov, Nova Gorica 184.000 evrov, porodnišnica Kranj 190.000 evrov, Valdoltra 102.000 evrov, Bolnišnica Topolšica pa 166.000 evrov. Še manj od ljubljanskega UKC je prejel UKC Maribor in sicer dobrih 71.000 evrov. Najmanj je prejela klinika Golnik (13.000).

Več kot milijon evrov dodatnega denarja so dobili še zdravstveni domovi in zasebni izvajalci zdravstvenih storitev.