V teh dneh največ govorimo o novem koronavirusu iz Kitajske, ki je doslej dosegel že 17 držav, a tudi gripa je nevarna bolezen. Primerjajmo nekaj podatkov. Zaradi zapletov, povezanih z gripo, na svetu vsako leto umre od 300.000 do 650.000 ljudi, najmanj 25.000 na mesec. Pljučnica, ki jo povzroča novi koronavirus, pa je, za primerjavo, v enem mesecu od izbruha zahtevala 132 življenj.

Prvi sum okužbe z njim se je pojavil tudi pri nas. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so nam potrdili, da so obravnavali prvi domnevni primer okužbe v Sloveniji, test pa je bil negativen. "Čeprav imamo v našem laboratoriju že približno 14 dni na voljo diagnostiko za specifično dokazovanje novega koronavirusa, smo ravno danes imeli prvi sumljiv primer, ki smo ga v laboratoriju tudi uspešno diagnosticirali in suma okužbe na srečo nismo potrdili," je pojasnila Tatjana Avšič Županc, specialistka medicinske mikrobiologije z inštituta.

Število okuženih z novim kitajskim koronavirusom je danes preseglo število tistih, ki so se leta 2003 okužili z virusom Sarsa. Okužbo so zdaj potrdili že pri 6.000 bolnikih v 18 državah.

Kako poteka razvoj cepiva?

Da bi kitajski koronavirus čim bolje zajezili, se po vsem svetu znanstveniki trudijo z izdelavo protivirusnega cepiva.

Kitajskim znanstvenikom je pred dnevi uspelo izolirati sev novega koronavirusa, avstralski znanstveniki pa so v laboratoriju virus reproducirali, kar bi lahko pomagalo pri diagnostiki in testiranju cepiva, je za TV Slovenija poročala Barbara Vidmajer.

"Vidite lahko, da pri širjenju okužbe celice umrejo, tako vemo, da gre za okužbo z virusom," je pojasnil Julian Druce, vodja laboratorija za identifikacijo virusa v Avstraliji.

Razvoj cepiva bo trajal več let

"Postopki za pripravo cepiva za neki nov virus se ne morejo zgoditi v nekaj mesecih, to je utopija," je dejala Avšič Župančeva. Vse skupaj lahko torej traja več let, nam razloži specialistka medicinske mikrobiologije in virologinja, ki pravi, da je za izdelavo cepiva najprej treba poznati njegovo biologijo, fiziologijo virusa in patogenetske lastnosti. "In ko gredo vse te faze skozi, se začnejo in vivo poskusi, kar pomeni od celičnih kultur, malih sesalcev do velikih sesalcev, to so običajno primati in šele potem gre lahko tako kandidatno cepivo v preizkušanje v klinično fazo," je pojasnila strokovnjakinja.

Da bi cepivo za tak emergentni virus izdelali pri nas, meni, da ne bi bilo smotrno. "Mislim, da nismo pripravljeni in tudi ne bi bilo smiselno s tako dobrimi kolegi v tujini, ki imajo popolnoma drugačne pogoje, kot jih imamo mi," je dejala.