Preiskovalna komisija DZ-ja, ki se ukvarja z ugotavljanjem zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, je bila ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013, takrat se je namreč izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po bistveno višji ceni kot v tujini. Foto: Reuters
Preiskovalna komisija DZ-ja, ki se ukvarja z ugotavljanjem zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, je bila ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013, takrat se je namreč izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po bistveno višji ceni kot v tujini. Foto: Reuters

Rojs je med pričanjem opozoril, da ni mogoče napovedati, kdaj bo v tem primeru končan predkazenski postopek, je pa poudaril, da je preiskovalna komisija DZ-ja s svojim delom pospešila preiskavo. Po njegovih besedah zdaj policija preverja in zbira dodatna obvestila.

Policija za zdaj še ni zaslišala nikogar, se pa preiskava osredotoča na določene ljudi, je dejal Rojs. Ob tem je v odgovoru na vprašanje predsednice komisije Jelke Godec (SDS) zanikal, da bi tožilstvo kadar koli izdalo navodilo, da naj nekaterih ljudi ne preiskuje. Dodal je, da policija pri pridobivanju dodatnih dokazov v zadnjem obdobju intenzivneje sodeluje z enim od zdravnikov.

Rojs o imenih preiskovancev javno ni želel govoriti
Na vprašanje poslanke Godčeve, kako komentira odločitev SDT-ja, da parlamentarni komisiji ne izroči dokumentacije, ki jo je zahtevala, je Rojs poudaril, da gre za odločitev vodje SDT-ja Harija Furlana. Po njegovih trditvah je vodja SDT-ja presodil, da bi izročitev dokumentacije lahko škodovala predkazenskemu postopku. Dodal je, da SDT v primeru žilnih opornic sicer še ni prejel ugotovitev finančnega urada.

Rojs v javnosti ni želel govoriti o imenih preiskovanih oseb. Omenil je le, da so med njimi tudi "nekdanji funkcionarji". Godčeva je zato nadaljevanje seje zaprla za javnost.

Tožilstvo čaka na dopolnitev poročila
Rojs je pojasnil, da so na SDT-ju novembra 2013 prejeli anonimno prijavo, ki so jo posredovali NPU-ju in mu naročili preiskavo okoliščin. Poročilo NPU-ja so prejeli decembra 2015, v njem pa je bilo zapisano, da zbrana obvestila ne dajejo podlage za kazensko ovadbo zaradi očitkov v anonimki.

Na tožilstvu s poročilom NPU-ja po besedah Rojsa niso bili zadovoljni in so zato v drugi polovici lanskega leta zahtevali dopolnitev poročila, kar je pomenilo nadaljevanje predkazenskega postopka, ki še traja. Pripravo dopolnjenega poročila je pred preiskovalno komisijo sredi marca potrdil tudi direktor NPU-ja Darko Majhenič.