Družinski zdravniki so privolili v mejo za odklanjanje novih bolnikov pri 1.895 glavarinah, upravni odbor ZZZS-ja pa meni, da bi morala ta meja ostati pri državnem povprečju, ki je zdaj 2.417 glavarin. Foto: MMC RTV SLO

Ministrstvo za zdravje je namreč za reševanje težav v primarnem zdravstvu predlagalo aneks, s katerim bi mejo za odklanjanje novih bolnikov določili pri 1.895 glavarinskih količnikih. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa je aneks v sredo zavrnil, saj da je to neuresničljiv cilj, za katerega bi potrebovali skoraj 300 dodatnih zdravnikov, ki pa jih trenutno ni.

Kot je v izjavi za medije po srečanju s koordinacijskim telesom družinske medicine pojasnil minister Aleš Šabeder, pri aneksu številka ena ostaja odprto vprašanje, kako "eksplicitno zapisati dikcijo, da nihče izmed zavarovancev ne ostane brez osebnega zdravnika". Z aneksom morajo tako odgovoriti na vprašanje, kako delu populacije brez izbranega osebnega zdravnika tega zagotoviti, pa tudi to, kje se bodo opredeljevali zavarovanci, ki se selijo in izbirajo novega zdravnika ali prehajajo od pediatrov k družinskim zdravnikom.

Dogovor bodo podpisniki splošnega dogovora poskušali doseči 6. maja na arbitraži. Na mizi bodo po ministrovih besedah imeli tudi predlog, da neopredeljene bolnike prevzamejo tisti zdravniki, ki imajo najnižje glavarinske količnike znotraj ali zdravstvenega doma ali območne enote ZZZS-ja. V tem primeru bi z ustrezno kadrovsko politiko to morala zagotoviti vodstva zdravstvenih zavodov, je dejal Šabeder.

"Vsi se strinjamo, da je meja, ki je bila postavljena, torej 1.895 glavarinskih količnikov, tista, ki zagotavlja varno in kakovostno oskrbo. Seveda pa je treba tudi zagotoviti, da nihče izmed zavarovancev ne ostane brez izbranega osebnega zdravnika," je poudaril minister.

ZZZS zavrača aneks, ki ga je kompromisno predlagalo ministrstvo za zdravje. Foto: BoBo

Če dogovora ne bo, bo po mizi udarila vlada

Če aneksa ne bodo sprejeli na arbitraži, bo o njem odločala vlada. Po Šabedrovih napovedih bi to lahko bilo že 15. maja, kar pomeni, da so še vedno znotraj odpovednega roka kranjskih zdravnikov. Ti so namreč prvi med nezadovoljnimi zdravniki z aprilom podali odpovedi delovnih razmerij, odpovedni rok pa se jim izteče 31. maja. Do takrat ministrstvu dajejo čas tudi celjski zdravniki, ki so sicer na podlagi obljube Šabedra o sprejetju aneksa zamrznili svoje napovedane odpovedi.

"Danes nimamo več zdravnikov v sistemu, torej imamo robne pogoje takšne, kot jih imamo, in znotraj tega je treba iskati rešitve," je razmere še ocenil Šabeder. Po njegovih besedah se tudi stroka zaveda, da je treba poskrbeti za vse zavarovance. "Vsi skupaj sledimo cilju, da v prihodnjih letih zagotovimo bolj normalne pogoje in obremenitve za mlajše zdravnike, tako da bo tudi zanimanje za specializacijo družinske medicine večje," je dejal.

Na srečanju so govorili tudi o zmanjševanju administrativnih obremenitev družinskih zdravnikov, ki jih bodo po ministrovih napovedih zmanjšali v najkrajšem mogočem času. Dogovorili so se tudi, da delovna skupina začne pripravo aneksa številka dva, v katerem bodo naslovili ostala odprta vprašanja v primarnem zdravstvu.

Soglasje o aneksu bodo zdaj poskušali doseči na arbitraži, a če jim ne uspe, bo vlada o njem sama odločila, je napovedal minister za zdravje Aleš Šabeder. Foto: BoBo/Borut Živulović

ZZZS: Aneks je neizvedljiv

1.895 glavarin je po mnenju upravnega odbora ZZZS-ja neizvedljiv cilj, saj bi v tem primeru potrebovali skoraj 300 dodatnih zdravnikov, ki pa jih trenutno ni. Namesto tega je odbor predlagal, da se pri opredeljevanju upošteva obremenitev državnega povprečja, ki je zdaj 2.417 glavarin.

Splošni dogovor za letošnje leto je mejo za odklanjanje novih bolnikov postavil pri povprečju posamezne izpostave ZZZS-ja, kar je na bolj obremenjenih območjih še dvignilo prag obremenitve. To je bila kaplja čez rob za družinske zdravnike, ki so ponekod napovedali oziroma že podali odpovedi delovnih razmerij.

Po predlogu upravnega odbora ZZZS-ja bi bili izvajalci dolžni tudi zagotoviti, da nihče ne bo ostal brez osebnega zdravnika. Zato bi bili nove bolnike najprej dolžni sprejeti zdravniki z najmanjšim številom glavarin v območni enoti. Po podatkih ZZZS-ja so trenutno v vsaki izpostavi vsaj trije zdravniki, katerih obremenitev ne dosega državnega povprečja.

S predlogom upravnega odbora ZZZS-ja zagotovo ne bodo zadovoljni družinski zdravniki. Celjski zdravniki so odpovedi zaposlitve zamrznili na podlagi ministrove obljube, kranjski pa pri odpovedi še vedno vztrajajo.

Na ZZZS-ju dodatnih izjav ne bodo dajali, ker so bili v preteklih dneh deležni pritiskov in anonimnih žaljivih pisem s sovražnim govorom in grožnjami, so dejali. Pod eno pismo je bil po navedbah ZZZS-ja podpisan zdravnik družinske medicine. Na policijo pa so podali ovadbo zoper neznanega storilca.

Zaradi odpovedi zdravnikov izredne razmere v kranjskem ZD-ju

Celjski zdravniki vladi dali čas do 31. maja

Družinski zdravniki Zdravstvenega doma (ZD) Celje, ki so odpovedi zaposlitve zamrznili na podlagi obljube ministra za zdravje Aleša Šabedra, so vladi, ki lahko na koncu odloča o spornih vprašanjih, "dali čas" do 31. maja. Če najpozneje takrat ne bo potrjen aneks k splošnemu dogovoru, so napovedali, da bodo naslednji delovni dan vložili odpovedi.

Kot so sporočili iz ZD-ja Celje, se zavedajo, da je takojšnje sprejetje aneksa povezano s soglasjem vseh "t. i. partnerjev". Če se vsi ne strinjajo – kot je to zdaj, ko je upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavrnil aneks k splošnemu dogovoru o obremenitvah družinskih zdravnikov, kot ga je predlagalo ministrstvo –, se o spornih vprašanjih izvede arbitraža. Če dogovora tudi z arbitražo ne dosežejo, pa o spornih vprašanjih odloča vlada, so navedli v ZD-ju Celje.

"Glede na to, da je aneks predlagalo ministrstvo za zdravje, v ZD-ju Celje upravičeno pričakujemo, da bo najpozneje na vladi ta predlog potrjen, ne glede na nestrinjanje ZZZS-ja," je v sporočilu za javnost navedla uprava ZD-ja Celje.

Težave z družinskimi zdravniki na Gorenjskem