V LMŠ-ju predlagajo, da bi višina obveznega pavšalnega prispevka, s katerimi bi nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, znašala 32 evrov. Predvidena je valorizacija višine prispevka, morebitni manko v zdravstveni blagajni pa bi se kril iz državnega proračuna.

Po predlogu SD-ja pa bi za plačevanje prispevka določili progresivno lestvico. Posameznik bi plačeval obvezno dajatev glede na njegove prihodke, med katere so vključeni tudi kapitalski dohodki. Prispevek bi znašal med 10 in 150 evri mesečno, skupaj bi se iz tega naslova v zdravstveno blagajno steklo 477,4 milijona evrov na leto. Bi pa bili oproščeni plačila prispevka tisti s skupnimi prihodki do 3.500 evrov na leto, namesto njih bi plačevala država iz proračuna v znesku 25 evrov mesečno.

LMŠ je predlagal višji pavšalni prispevek, v SD-ju pa bi uveljavil progresivno lestvico. Foto: BoBo
LMŠ je predlagal višji pavšalni prispevek, v SD-ju pa bi uveljavil progresivno lestvico. Foto: BoBo

Mnenje ZZZS-ja in Sindikalne centrale
Sindikalne centrale ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpirajo, ZZZS-ju pa pravijo, da je izbira med pavšalnim prispevkom in progresivno lestvico politično vprašanje.

Po mnenju Sindikalne centrale bi morala biti dajatev, ki bo nadomestila premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, oblikovana tako, da bo upoštevala načelo solidarnosti in da bo zagotavljala nemoteno poslovanje zdravstvene blagajne. Od poslancev pa pričakujejo, da bodo v izogib tveganju za zdravstveni sistem pri oblikovanju dopolnil k noveli ter ob dokončnem odločanju o predlogu zakona upoštevali opozorilo in v vsakem primeru zagotovili pogoje za nemoteno poslovanje zdravstvenega sistema tudi po letu 2020.

Medtem pa na ZZZS-ju menijo, da bi pavšalni prispevek v višini 32 evrov zadoščal za nadomestitev sredstev dopolnilnega zavarovanja. Glede predlog

a progresivne lestvice poudarjajo, da je način nadomeščanja sredstev "bolj politično vprašanje", pomembno je, da je zbranih dovolj sredstev.

Generalni direktor zavoda Marjan Sušelj poudarja, da se mu smiselno zdi tudi, da je v noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju proračunska varovalka, ki zagotavlja, da proračun krije morebiten razkorak med prihodki in odhodki v zdravstveni blagajni.

Koalicija prešteva glasove
Na ministrstvih za finance in za zdravje predlogov dopolnil danes niso komentirali. Je pa premier Marjan Šarec na Twitterju zapisal, da ves čas zagovarja ukinitev dopolnilnega zavarovanja ter da so očitki o nedodelanosti in drugih nejasnostih v zakonu samo izgovori. "Če je resna volja prisotna, bo DZ zakon izglasoval," je zapisal.

Ob tem v Levici nekaterim strankam očitajo, da spreminjajo stališča zato, da bi ohranili komercialne zdravstvene zavarovalnice.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han odgovarja, da si kljub očitkom Levice o nasprotnem, v stranki želijo zdravstvene zavarovalnice ukiniti.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič je ponovil stališče, da ostajajo pomisleki o nesoglasjih med ministrom za zdravje Alešem Šabedrom in finančnim ministrom Andrejem Bertoncljem, "kdo bo vse to pokril". Hkrati meni, da bi moral takšen zakon v DZ prinesti minister za zdravje.

Tudi predsednik SNS-a Zmago Jelinčič meni, da bi moral predlog vložiti minister Šabeder. "To je zakon Levice, ki so ga iz leve in desne, od spodaj in od zgoraj, popravljali, črtali, brisali in dodajali. To je neustrezen in neusklajen predlog, ki ga ne bomo podprli," je pojasnil.

Poslanec DeSUS-a Ivan Hršak pa je ponovil stališče poslanske skupine, da pogojujejo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s sprejemom zakona o dolgotrajni oskrbi. "Temu nedodelanemu predlogu nasprotujemo," je povedal.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Varovalke sistema
Vodja poslancev LMŠ-ja Robert Pavšič pa ne vidi razlogov, zakaj bi morali posebej slišati mnenje ministrov za zdravje in finance glede na to, da "je celotna novelacija zakona potekala v dogovarjanju tako z ministrstvom za zdravje kot z ministrstvom za finance".

Poudaril je, da njihov predlog za dvig obveznega pavšalnega prispevka na 32 evrov mesečno pomeni dolgoročno vzdržnost celotnega sistema. Proračunska varovalka pa je predvidena za "kakšne nepredvidene situacije", ne pomeni pa "bianco menice za netransparentno oz. nekontrolirano trošenje". Tako bodo po njegovih zagotovilih še vedno mehanizmi, s katerimi se bo porabo nadziralo.

Glede proračunske varovalke je Han spomnil, da so se tudi do sedaj iz državnega proračuna pokrivali minusi v bolnišnicah. Dodaja, da je treba sistem organizirati bolj učinkovito, "da ne bo tekel denar stran".

Temu določilu so naklonjeni tudi v Levici, kjer so podporo zakonu, če bo ta zadostil njihovim pogojem, napovedali že v torek.