UKC Ljubljana bo čez dva tedna ostal brez otroškega kardiologa. Foto: MMC/TV Slovenija
UKC Ljubljana bo čez dva tedna ostal brez otroškega kardiologa. Foto: MMC/TV Slovenija

Krivcev za razmere, ki so bile glede na dogajanje v preteklosti predvidljive najmanj tri leta, ne bi bilo težko najti. Tudi rešitev za najbolj bolne otroke ni nemogoča, če bi seveda obstajala resnična volja in skupno prizadevanje vseh vpletenih. Trenutno obstaja vsaj možnost izrednega ukrepanja: sprememba zakona o znanju slovenskega jezika po nujnem postopku.

Krizne razmere, ki so nastale zaradi odhoda kardiologov, so dokaz, da je bila obljuba vlade o začetku delovanja samostojnega srčnega centra bolj kot ne politično motivirana, menijo opazovalci dogajanja, kažejo pa na zamujene priložnosti. Denimo, dopustitev zdravniških monopolov nad posamezno preiskavo ter opustitev dolžnosti vzgajanja naslednikov oziroma prenosa znanja na mlajše. A zvoniti po toči je prepozno. Čeprav očitno otroških kardiologov res ni lahko najti, ni nemogoče, saj je svet velik. Odstraniti pa je treba ovire, in ta je med drugim zahtevana visoka raven znanja slovenskega jezika, zapisana v zakonu o zdravniški službi.

Interventno bi na predlog enega poslanca to lahko spremenil že novi sklic državnega zbora, ni treba čakati nove vlade. Kaj zapisati, predlaga predsednica zdravniške zbornice, Zdenka Čebašek Travnik: "Da gre za izredne razmere, za situacijo, ko v Sloveniji ni mogoče zagotoviti strokovnjaka s takšno izobrazbo, in da bi ta, ki bi bil kandidat, moral imeti neki renome, se pravi, da bi bil vsaj profesor na tem svojem področju nekje v tujini."

Za komunikacijo med medicinskim osebjem bi torej služila angleščina. "Za paciente in njihove bližnje pa bi seveda država v tem primeru morala poskrbeti za prevajanje v slovenščino," meni Čebašek Travnikova. Glede na trenutno stanje, bo po 1. juliju v tujino moralo še več otrok kot zdaj. Vprašanje pa je, kdo bo opravil najzahtevnejšo diagnostiko, če ne bo več kardiologa? Brez diagnostike je namreč vprašljiva tudi napotitev.