Ali nam skozi preplačila denar v zdravstvu še vedno odteka? Kdo in kaj bi moral narediti, da bi prišli do evropsko primerljivih cen in da se denar ne bi izgubljal pri posrednikih in v provizijah? Bo kdo odgovarjal? Foto: BoBo
Ali nam skozi preplačila denar v zdravstvu še vedno odteka? Kdo in kaj bi moral narediti, da bi prišli do evropsko primerljivih cen in da se denar ne bi izgubljal pri posrednikih in v provizijah? Bo kdo odgovarjal? Foto: BoBo

Spomnimo, da smo že v novembrski oddaji Tarča razkrili izsledke primerjav cen štirinajstih skupin medicinskih pripomočkov in zdravil. Naša podatkovno-preiskovalna skupina EkstraVisor je ugotovila, da nekatere bolnišnice določene pripomočke in zdravila močno preplačujejo. Številke so javnost osupnile.

V novogoriški bolnišnici so le eno vrsto umetnih kolkov leta 2015 preplačali za toliko, da bi za ta denar lahko kupili nov ultrazvok – za eno kolčno protezo so v tej bolnišnici plačali 757 evrov več kot na Jesenicah. Zdravila: slovenske bolnišnice so samo rentgensko sredstvo Jopromid preplačale za četrt milijona evrov in tako zapravile sedem letnih plač radiologa. Mariborskemu kliničnemu centru, ki je kupoval skoraj štirikrat dražje žilne opornice, kot so primerljive ali še boljše v ljubljanskem UKC, bi ob nakupu teh po najnižjih cenah v Sloveniji v blagajni ostalo skoraj pol milijona evrov. Samo pri žilnih opornicah smo ugotovili, da so se njihove cene leta 2015 gibale od 260 do 1500 evrov. Ugledni direktor finske klinike je za oddajo Tarča povedal, da je cena kakovostnih opornic tretje generacije pri njih okrog 130 evrov in da cene po malem, a vztrajno padajo.

Takrat smo ugotovili: če bi vse bolnišnice srčne spodbujevalnike, defibrilatorje in rokavice kupovale po najnižjih cenah, bi prihranile dober milijon evrov. Ali skoraj 588 mesečnih plač zdravnika specializanta. Po naših izračunih bi samo pri 12 skupinah medicinskih pripomočkov lahko prihranili več kot dva milijona evrov.

Nocoj, dobre štiri mesece po razkritju, bomo v Tarči pogledali, kaj se je od takrat spremenilo. Kaj so v tem času naredili, bomo vprašali ministrico za zdravje, organe pregona, pristojne institucije.
.

Gostje: Milojka Kolar Celarc – ministrica za zdravje, dr. Marko Noč – interventni kardiolog, dr. Stanislav Primožič – javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Jelka Godec – predsednica parlamentarne preiskovalne komisije za žilne opornice, Marjan Sušelj – direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Boštjan Lindav – pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije, Boris Štefanec – predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.
.
TARČA PO EKSTRAVISORJU nocoj ob 20.00 na 1. sporedu Televizije Slovenija.

.
Skupna baza cen medicinskih pripomočkov
Prva, neposredna posledica novembrske oddaje je baza cen medicinskih pripomočkov, ki jo je v takratni oddaji obljubila ministrica za zdravje. Po našem Ekstravisorju so ga poimenovali kar Intravizor. Toda, drugače od našega Ekstravisorja, ta ni neposredno dostopen javnosti. Dostop imajo le direktorji bolnišnic, vsi drugi, tudi strokovna javnost, pa lahko do podatkov pridejo le, če zanje zaprosijo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

Naša podatkovno-preiskovalna skupina EkstraVisor je medtem nadaljevala delo, analizirala takratne in zdajšnje cene in prišla do pomenljivih ugotovitev. Ali nam skozi preplačila denar v zdravstvu še vedno odteka? Kdo in kaj bi moral narediti, da bi prišli do evropsko primerljivih cen in se denar ne bi izgubljal pri posrednikih in v provizijah? Bo kdo odgovarjal?