Kot je povedal predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Uroš Ahčan, je tehnika s 3D-modelom ena najbolj inovativnih tehnik rekonstrukcije. S 3D-kamero posnamejo zdravo dojko, jo prezrcalijo in izdelajo plastični kalup, po katerem nato iz trebušnega tkiva oblikujejo dojko.

Tehnika ljubljanskih kirurgov je bila objavljena tudi v knjigi Flaps and Reconstructive Surgery, iz katere "se učijo različni kirurgi z vsega sveta", je pojasnil Ahčan na današnji novinarski konferenci.

Širše možnosti za zdravljenje raka dojke
V zadnjih desetletjih so se možnosti za zdravljenje raka dojke močno razširile, bolnice imajo danes več in boljše možnosti, kar so med drugim omogočili poglobljeno znanje o patologiji bolezni, več diagnostičnih možnosti, možnost multimodalnega zdravljenja in presejalni programi. Končni videz po uspešnem zdravljenju dojke ni več dramatičen, saj lahko zaradi napredka v medicini bolnicam omogočijo rekonstrukcijo dojke z različnimi in natančnejšimi tehnikami.

Bolnici pred zdravljenjem predstavijo in ponudijo več različnih možnosti, nato pa se sama odloči, katera ji najbolj ustreza. V Sloveniji je rekonstrukcija dojke sicer integralni del zdravljenja. Zanjo se odloči od 50 do 60 odstotkov bolnic, medtem ko je ta delež v Evropi pod 20 odstotkov.

V mikrokirurški tehniki, kjer za oblikovanje nove dojke tkivo vzamejo na trebuhu, so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana med vodilnimi v svetu. Nekaj manj kot polovico posegov pa opravijo s silikonskimi vsadki, ki po Ahčanovih besedah prav tako prinašajo dobre rezultate.

Vse več žensk se odloči za preventivno odstranitev dojk
Vodja ambulante za onkološko genetsko svetovanje Mateja Krajc je pojasnila, da v njihovi ambulanti z genskimi testi preverjajo posameznike in družine, kjer se rak pojavlja pogosteje. Po njenih besedah število žensk, ki prihajajo v njihovo ambulanto, narašča. Nosilkam mutacij genov, ki so povezani z večjo ogroženostjo za raka dojk, omogočajo in ponujajo možnost odstranitve dojk in sočasno rekonstrukcijo.

Med ženskami, ki še niso zbolele za rakom dojk, imajo pa potrjeno tveganje za bolezen, se jih nekaj več kot četrtina odloči za odstranitev obeh dojk, med tistimi, ki so že zbolele, pa se jih približno polovica odloči še za odstranitev druge dojke. V Sloveniji se je po genskem testiranju za preventivno odstranitev dojk odločilo okoli 200 žensk, 80 odstotkov teh se jih je odločilo za takojšnjo rekonstrukcijo dojk.