V prvih šestih mesecih letošnjega leta je namreč ljubljanski Univerzitetni klinični center ustvaril za tri milijone evrov izgube, ob sedanjem tempu in brez varčevalnih ukrepov pa bi ta lahko do konca leta znašala kar osem milijonov evrov.

Vse večji priliv bolnikov
Člani sveta UKC-ja so ugotovili, da ustanova aprila, ko je ministrstvo za zdravje zdravstvene zavode seznanilo z varčevalnimi ukrepi, ni dovolj resno pristopila k racionalizaciji.

Med razlogi za izgubo naj bi bili povečan priliv bolnikov, preseganje programov ob hkratnem znižanju cene, ki se plačuje iz zdravstvene blagajne, in pozno prilagajanje na spremenjeno finančno situacijo.

UKC ne sme zavračati bolnikov, pa vendar ...?
Čeprav je svet vodstvo UKC-ja opozoril, da čeprav že presega vrednost programa, za katerega imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS-jem, ne sme zavračati bolnikov in da se čakalne dobe ne smejo podaljšati, pa naj bi se v praksi to že dogajalo. Božidar Visočnik, predstavnik sindikata Fides v UKC-ju je dejal, da so posamezni oddelki že dobili navodila, koliko neakutnih bolnikov lahko sprejmejo na mesec do konca tega leta, piše Dnevnik.

Tako naj bi sanacijski načrti, ki jih pripravljajo na nekaterih klinikah, že predvidevali podaljšanje čakalnih dob. Po mnenju Simona Vrhunca, generalnega direktorja UKC-ja, se čakalne dobe povečujejo zato, ker ne vlada ne ZZZS ne znata pravilno predvideti potreb prebivalstva.

Težko bo "priti na ničlo"
Člani sveta so sicer opozorili, da prej omenjene izgube v zadnjih treh mesecih ne bo mogoče popraviti in pripeljati "na nulo", kot to zahteva zakonodaja in kot pričakuje minister za zdravje Borut Miklavčič.

V UKC-ju nameravajo racionalizacijo izvesti z zniževanjem porabe bolnišničnega materiala in zdravstvenih storitev, na ministrstvo za zdravje pa so podali zahtevo za znižane cene storitev inštitutov Medicinske fakultete, Zavoda za transfuzijsko medicino in Onkološkega inštituta. Študentsko delo nameravajo zmanjšati za polovico.

Med ukrepi je tudi racionalizacija dežurstva. Z uvedbo dvoizmenskega dela naj bi trajanje dežurstev med tednom zmanjšali s 16 na 12 ur na dan in tako prihranili 7,7 milijona evrov.

Znanje, ki odteka?
Člani sveta niso prepričani, da bodo ukrepi dovolj za uresničitev načrta racionalizacije, težava pa so tudi številne podjemne pogodbe zdravnikov, ki jih je po mnenju sveta "na prvi pogled preveč". Gre za pogodbe, preko katerih zaposleni v UKC-ju delajo tudi v drugih inštitucijah. Po mnenju sveta UKC-ja bi morale biti te sklenjene med inštitucijami, ki bi tako prejele del denarja za znanje, ki so ga zdravniki pridobili v njihovem zavodu.