Jožica Gruškovnjak in Greta Štrakl sta odkrili nenavadne tujke v rdečih krvničkah bolnice. Foto: RTV SLO
Jožica Gruškovnjak in Greta Štrakl sta odkrili nenavadne tujke v rdečih krvničkah bolnice. Foto: RTV SLO
Valerija Cvetko Weiss, Greta Štrakl in Jožica Gruškovnjak
Od leve proti desni Valerija Cvetko Weiss, vodja oddelka za laboratorijsko diagnostiko, Greta Štrakl, vodja biokemičnega laboratorija, ter Jožica Gruškovnjak, tehnik laboratorijske biomedicine. Foto: RTV SLO
Emil Pal
To pomeni še eno bolezen več, ki jo prenašajo klopi, pravi vodja infekcijskega oddelka murskosoboške bolnišnice Emil Pal. Foto: RTV SLO
Murska Sobota: Prvi primer babezioze pri človeku

Ker gre za novo in še eno klopno prenosljivo bolezen na ljudi, je odkritje Pomurcev, ki so našli prvi primer te bolezni v Sloveniji, toliko pomembnejše.

Na začetku meseca so v murskosoboški bolnišnici sprejeli bolnico z visoko vročino, slabim počutjem in bolečinami v mišicah. Sledile so laboratorijske preiskave, kjer sta Jožica Gruškovnjak in Greta Štrakl odkrili nenavadne tujke v rdečih krvničkah bolnice. "V naši bolnišnici opravimo velik delež laboratorijskih preiskav na velikih avtomatiziranih sistemih. Po veljavnem protokolu lahko v določenih primerih sami opravimo dodatne preiskave. Ena izmed njih je razmaz krvi in pregled slike pod mikroskopom. Za to se odločimo, kadar so vrednosti v krvi nadpovprečno povišane, znižane ali pa gre za nenavadne spremembe celic," je povedala vodja oddelka za laboratorijsko diagnostiko Valerija Cvetko Weiss.

"Ko gre za bistveno odstopajoče vrednosti, ali pa ko analizatorji krvi zaznajo prisotnost elementov v krvi, ki jih ne morejo opredeliti, vedno naredimo dodatne preiskave, četudi jih zdravnik ne naroči," je poudarila vodja biokemičnega laboratorija v murskosoboški bolnišnici Greta Štrakl in dodala: "Tudi v tem primeru je bilo tako. Kolegica Jožica Gruškovnjak, ki ima izkušnje v diferenciranju, je opazila, da so v rdečih krvničkah bolnice prisotni nenavadni vključki, ki dejansko niso ustrezali nobenemu primeru, ki smo jih imeli do zdaj. Tudi v naši literaturi nismo našli podobne slike tega, kar sva videli pod mikroskopom. Zato sva začeli iskati po tuji strokovni literaturi in tujih spletnih straneh. Bili sva namreč prepričani, da gre za patološko spremembo, s katero do zdaj nismo imeli izkušenj. Čez nekaj ur sva našli sliko parazitov v eritrocitih na spletu in sklepali, da sva najverjetneje odkrili prvi primer okužbe pri človeku z babeziozo - parazitom, s katerim se pogosto okužijo živali po vbodu klopa. Seveda sva bili vznemirjeni, ker takega primera še ni bilo."

Gre za redko bolezen
Ugotovitve sta posredovali infektologom, ki so naročili dodatne preiskave na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer so sum in diagnozo babezioze potrdili.
Zdravnica Miša Korva je ob tem dejala, da so odkritja zelo veseli, ker gre za redko bolezen. Jih pa to ni presenetilo, pravi, ker z murskosoboškimi infektologi sodelujejo že več kot tri desetletja in dodala: "Tam so zelo dobri infektologi, ki pokrivajo zelo zanimivo območje, kjer kroži mnogo zoonoz, mnogo klopno prenosljivih bolezni in morajo biti zelo dobro izurjeni, da prepoznajo različne klinične znake in posumijo na takšne stvari. V našem inštitutu smo že pred leti dokazali, da je krvni parazit babezia prisoten v klopih, s katerimi se prenaša in pa tudi v različnih gostiteljih, kot je lahko govedo, mali sesalci ali jelenjad, praktično po vsej Sloveniji. Nekako smo pričakovali, da se bo ta bolezen prej ali slej pojavila tudi pri človeku."

Odkritje ni presenečenje, je pa pomembno
Odkritje prvega primera babezioze pri človeku v Sloveniji za stroko torej ni presenečenje, "je pa pomembno, da se ga zavedajo zdravniki, predvsem pri bolnikih, ki so imunsko oslabljeni, da pri vbodu klopa in vročinskem stanju pomislijo na to in pravočasno pošljejo v diagnostiko", poudarja Korvova.

Za vse nas pa to pomeni še eno bolezen več, ki jo prenašajo klopi, pravi vodja infekcijskega oddelka murskosoboške bolnišnice Emil Pal, ki je odkritja zelo vesel. Ne nazadnje gre za zelo redko bolezen, za katero je v Evropi zbolelo le nekaj deset ljudi.

"Babezioza lahko poteka popolnoma brez simptomov, lahko pa kot zelo huda, malariji podobna bolezen, ki se lahko konča tudi smrtno. Posebej so ogroženi bolniki z okrnjeno imunostjo, tisti, ki imajo odstranjeno vranico, zbolijo pa lahko praktično vsi. Zdravljenje poteka s kombinacijo protimikrobnih zdravil. Če se bolezen odkrije zgodaj, jo lahko zdravimo zelo uspešno, kar traja v povprečju od sedem do deset dni," je povedal Emil Pal in dodal, da je preventiva enaka kot pred klopi. Torej svetla oblačila, dolgi rokavi in hlače, pokrivalo na glavi in repelenti. Cepljenje proti klopom pa te bolezni ne prepreči.

Murska Sobota: Prvi primer babezioze pri človeku