Povezave med čezmerno uporabo spletnih družbenih omrežij in duševnimi težavami oz. motnjami obstajajo, a še niso raziskane. Foto: Pixabay

Pri interpretacijah povezav med uporabo spletnih družbenih omrežij in posameznimi podstatmi duševnega zdravja (na primer samospoštovanje kot vrednostni vidik samopodobe) je pomembna velika previdnost, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje – ugotavljajo sicer, da povezave obstajajo, sočasno strokovnjaki zaznavajo tudi porast težav v duševnem zdravju mladostnikov, a ni jasno, za kakšen vzročno-posledični odnos gre.

Pomembno vlogo pri naslavljanju te problematike lahko odigrajo različne preventivne dejavnosti; od ozaveščanja o problematiki, omejene/uravnotežene in nadzorovane uporabe tehnologij, dejavnega vključevanja v prostočasne dejavnosti zunaj medmrežja do krepitve duševnega zdravja itd. Pomembna je vsakodnevna skrb za duševno zdravje: skozi celotno življenje, še posebej pa v zgodnejših življenjskih obdobjih, ko se oblikujejo mehanizmi, ki poganjajo naše vedenje in dojemanje sebe in sveta okoli sebe (tudi naša samopodoba se na primer najintenzivneje strukturira predvsem v mladostništvu), kar lahko pripomore k zmanjšanju verjetnosti za razvoj tovrstnih težav v poznejših življenjskih obdobjih.

NIJZ

"Žal obstoječe raziskave ne omogočajo opredeljevanja o vzročno-posledični povezavi med njimi oziroma še nimamo jasnega uvida v to. Ali povedano drugače: ni mogoče trditi, da čezmerna raba spleta oziroma omrežij povzroča duševne težave in motnje," so nam pojasnili strokovnjaki in dodali, da je mogoče tudi, da je obratno, torej da je čezmerna raba spleta posledica duševnih težav in motenj.

Porasta duševnih motenj pri mladih tako ne moremo pripisati neposredno in zgolj uporabi omrežij, temveč gre za kompleksen preplet različnih dejavnikov, še opozarjajo in dodajajo: "V porastu je prav tako problematična raba digitalnih tehnologij, tudi spletnih družbenih omrežij, kar se odraža v različnih vzorcih vedenja in v skrajnem primeru lahko vodi v vzorce zasvojenosti. Raziskovalci sicer ugotavljajo visoko stopnjo sočasnega pojavljanja nekemičnih zasvojenosti in predvsem razpoloženjskih motenj, vendar tudi v tem primeru (še) ne moremo z gotovostjo govoriti o povezavi."

Kdaj pa "še normalno" visenje na spletu postane odvisnost? Ko posameznik brez nečesa ne more več funkcionirati, bi lahko na kratko povzeli definicijo. Pri NIJZ-ju poudarjajo: "Zasvojenost je stanje, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici, zato o njej govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v življenju zasvojenega posameznika."

Ko oseba s težavami na področju uporabe spleta nima dostopa do njega, postane obremenjena z mislimi o spletnih vsebinah in nestrpno pričakuje čas, ko bo lahko uporabila naprave. "Ob prekinitvi spletne povezave ali odvzemu naprav se ljudje s težavami odzovejo impulzivno, z besom in agresivnim vedenjem. Odtegnitev od naprav jim predstavlja stisko." Foto: Pixabay

Kdaj morajo zazvoniti alarmi?

"Na splošno lahko o težavah govorimo takrat, ko začne oseba izgubljati nadzor nad uporabo naprav, kar se kaže v tem, da uporablja naprave tudi, ko tega ni želela ali načrtovala, poskusi zmanjševanja uporabe ali popolne vzdržnosti pa ji spodletijo. Čas uporabe naprav postaja vse daljši, spremeni se občutek za čas, preživet za napravami, saj več ur lahko mine kot 15 minut," naštevajo v Centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta LOGOUT. Ko oseba s težavami na področju uporabe spleta nima dostopa do njega, postane obremenjena z mislimi o spletnih vsebinah in nestrpno pričakuje čas, ko bo lahko uporabila naprave. "Ob prekinitvi spletne povezave ali odvzemu naprav se ljudje s težavami odzovejo impulzivno, z besom in agresivnim vedenjem. Odtegnitev od naprav jim predstavlja stisko, ki se med posamezniki razlikuje, največkrat pa jo občutijo v obliki tesnobe, depresivnega razpoloženja, razdražljivosti in hrepenenja po ponovni uporabi. Na račun uporabe spleta se zmanjša skrb za osnovne telesne potrebe, kot sta npr. prehranjevanje in spanje."

Pogosti so izpuščanje obrokov, prehranjevanje ob napravah in neprespanost zaradi večernega oz. nočnega brskanja po spletnih straneh, pregledovanja družabnih omrežij, igranja iger ali pisanja sporočil. Posledice vedno pogostejše uporabe spletnih vsebin se začnejo kazati na več ravneh vsakdanjega življenja; v odnosih z drugimi (prepiri, umikanje iz odnosov), pri šolski in delovni učinkovitosti (izrazit upad šolske in delovne uspešnosti, izguba delovnega mesta ali izpad iz rednega šolanja) in na ravni prostočasnih dejavnosti (izguba zanimanja za socialne in interesne dejavnosti). Uporaba spleta postane način spoprijemanja s stresom in stiskami, ki se sčasoma poglabljajo, še opozarjajo.

Število ljudi s težavami narašča, njihova starost pa se niža

V Logoutu poleg tega opažajo, da "z leti narašča število ljudi, ki prihajajo po pomoč zaradi čezmerne uporabe spletnih vsebin, starostna meja uporabnikov programov pa se niža vse do osnovnošolcev". "Mednarodne raziskave kažejo, da približno 5–7 odstotkov uporabnikov spleta razvije tudi zasvojenost s spletnimi vsebinami, ki pa jo lahko preprečimo predvsem z ustrezno preventivo znotraj družine (pravila uporabe naprav od prvega stika otroka z napravo dalje) ter z zgodnjim prepoznavanjem in ukrepanjem ob težavah," poudarjajo.

"Mnenja strokovnjakov glede meril za opredeljevanje digitalnih zasvojenosti še niso enotna," glede tega opozarjajo pri NIJZ-ju in dodajajo, da je izjema le področje igranja videoiger, saj je v lani Svetovna zdravstvena organizacija tudi uradno umestila motnjo igranja videoiger v zadnjo izdajo Mednarodne klasifikacije bolezni. V Logoutu pa so zapisali: "Strokovnjaki s področja psihologije danes še niso enotni o obstoju in definiciji pojava zasvojenosti s spletom, tako nekateri govorijo o t. i. kompulzivni uporabi spleta, drugi zasvojenosti s spletom, tretji o problematični uporabi spleta."

Na splošno pa velja mnenje, da je digitalne zasvojenosti vedno več, nam pritrjujejo na NIJZ-ju: "Tako strokovna in znanstvena literatura kot povratne informacije iz okolja pričajo o zaznanem porastu digitalnih zasvojenosti. /.../ Glede na trenutno dostopne izsledke nekaterih (maloštevilnih) raziskav s področja digitalnih zasvojenosti, narejenih na slovenskih vzorcih, je na primer od tri do štiri odstotke slovenske populacije izpostavljene tveganju za razvoj problematične rabe spleta, pri čemer je delež pri mlajših višji."

Kako duševno zdravi pa so otroci in mladostniki v Sloveniji?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je sicer lani izdal obsežno publikacijo o duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ki je nastala z analizo številnih domačih in tujih raziskav in ki kaže, da je večina slovenskih otrok in mladostnikov (med 60 in 80 odstotkov) duševno zdravih in zadovoljnih z življenjem, "kar pa še ne pomeni nujno, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja", saj raziskav, usmerjenih v pozitivno duševno zdravje, ni (dovolj). Raziskave se namreč posvečajo predvsem duševnim težavam in motnjam oz. njihovemu zdravljenju.

"Mednarodne raziskave kažejo, da približno 5–7 odstotkov uporabnikov spleta razvije tudi zasvojenost s spletnimi vsebinami," pravijo v LogOutu, na NIJZ-ju pa ob tem poudarjajo, da merila za opredeljevanje digitalnih zasvojenosti še niso enotna, izjema je le področje videoiger, ki je že uvrščeno v zadnjo izdajo Mednarodne klasifikacije bolezni. Foto: Pixabay

Analiza zunajbolnišničnih obravnav je tako pokazala, da se je število obravnav v obdobju od leta 2008 do leta 2015 na primarni ravni povečalo za 25 odstotkov, na sekundarni ravni pa za 71 odstotkov. Pogostost bolnišničnih obravnav se je v istem časovnem obdobju zmanjšala, predvsem zaradi zmanjšanja pogostosti bolnišničnih obravnav pri otrocih do pet let.

Skokovita rast porabe zdravil pri (naj)mlajših

Treba pa je izpostaviti, da se je sočasno v istem časovnem obdobju precej povečala poraba zdravil – za 48 odstotkov. Daleč največji skok v porabi zdravil se je zgodil pri mladostnikih, torej v starostni skupini od 15 do 19 let. "V tej starostni skupini je poraba narasla za 73 odstotkov, predvsem zaradi porasta porabe antidepresivov in psihostimulansov," navajajo avtorji raziskave.

  • Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri ljudeh, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 odstotkov.
  • Najbolj se je povečala med mladostniki med 15. in 19. letom starosti, saj je bila leta 2015 za 73 odstotkov večja kot leta 2008. Povečanje porabe zdravil je bilo predvsem posledica velikega porasta porabe antidepresivov (43-odstotni porast porabe) in psihostimulansov (88-odstotni porast porabe) v starostni skupini od 15 do 19 let.
  • Otroci in mladostniki v jugovzhodni Sloveniji, statistični regiji z največjo porabo zdravil za zdravljenje tovrstnih motenj, so imeli v opazovanem obdobju v povprečju dvakrat večjo porabo kot otroci in mladostniki v savinjski regiji, ki je bila regija z najmanjšo porabo zdravil.
  • Pri otrocih med 6. in 14. letom starosti je bilo izdanih največ zdravil iz farmakološke skupine psihostimulansov.
  • Med mladostniki med 15. in 19. letom je bila največja poraba antidepresivov. Ti so pri dekletih predstavljali kar 85 odstotkov porabe vseh zdravil, namenjenih zdravljenju duševnih in vedenjskih motenj.

Vir: Publikacija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji

"Na splošno lahko o težavah govorimo takrat, ko začne oseba izgubljati nadzor nad uporabo naprav, kar se kaže v tem, da uporablja naprave tudi, ko tega ni želela ali načrtovala, poskusi zmanjševanja uporabe ali popolne abstinence pa ji spodletijo," so zapisali v LogOutu. Foto: Pixabay

Vzrokov za tako skokovito rast porabe zdravil sicer ne gre iskati v porastu števila motenj, ugotavljajo avtorji raziskave, saj se ta "ni spremenila v tolikšni meri, da bi pojasnila povečano porabo". "Mogoči vzroki so večja sprejemljivost uporabe psihotropnih zdravil med otroki in mladostniki, izboljšano prepoznavanje duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih, slaba dostopnost do nefarmakoloških oblik zdravljenja, zahteva (staršev) po hitrejših načinih zdravljenja ter časovna in kadrovska omejenost izvajalcev zdravstvene dejavnosti," pravijo in priznavajo, da za zdaj jasnega odgovora na vprašanje, zakaj se je poraba zdravil tako povečala, ni.

Največ stresnih motenj, depresivnih, anksioznih, hiperkinetičnih motenj in motenj hranjenja

Najpogostejše motnje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so sicer "stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja in različne oblike samomorilnosti".

"Od leta 2008 do leta 2015 se je zaradi odziva na hud stres, anksioznih motenj, hiperkinetične motnje in motenj hranjenja povečalo število zunajbolnišničnih obravnav. Naraščajo tudi bolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje. Samomor je bil v zadnjem desetletju med mladostniki od 15 do 19 let skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti," na najbolj problematične vidike duševnega zdravja mladih opozarjajo v raziskavi.

Otroci, stari do pet let, so bili na primarni zdravstveni ravni (torej pri splošnih zdravnikih, pediatrih itd.) najpogosteje obravnavani zaradi specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju ter zaradi vedenjskih in čustvenih motenj, ki se običajno začnejo v otroštvu in adolescenci.

Otroci, stari od šest do 14 let, so bili najpogosteje obravnavani zaradi vedenjskih in čustvenih motenj, specifičnih razvojnih motenj pri govorjenju in jezikovnem izražanju, hiperkinetične motnje, specifičnih motenj pri šolskih veščinah ter tikov.

Mladostniki (15-19 let) pa so bili najpogosteje obravnavani zaradi odziva na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj, drugih anksioznih motenj ter depresivnih epizod.

Vir: Publikacija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji