Država nadzoruje predvsem velike vodooskrbne sisteme, zato je več oporečnosti pri manjših, ki oskrbujejo do 1.000 ljudi. Teh pa je v Sloveniji največ. Foto: EPA
Država nadzoruje predvsem velike vodooskrbne sisteme, zato je več oporečnosti pri manjših, ki oskrbujejo do 1.000 ljudi. Teh pa je v Sloveniji največ. Foto: EPA
Tržiška voda je neoporečna

Nedavna onesnaženja vode v Idriji, Tržiču in v Loški dolini so pokazala, da je zagotavljanje mikrobiološko neoporečne pitne vode velika težava, predvsem pri manjših vodooskrbnih sistemih, iz katerih vodo prejema do 1.000 odjemalcev.

Prav takšnih, manjših odjemnih mest, ki jih nihče ne nadzira, je v Sloveniji največ, je za TV Slovenija poročala Andreja Lešnik. Kar 400 tisoč prebivalcev pije vodo, ki je bodisi nenadzorovana bodisi oporečna, posebej problematični pa so viri na Krasu.

Na Dolenjskem za 3.000 ljudi ne vedo, kakšno vodo pijejo
Zdrava voda je težava tudi v dolenjski regiji, saj, kot je dejal Dušan Harlander, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, kar "7.000 ljudi pije oporečno vodo, za 3.000 ljudi pa sploh ne vemo, kakšno vodo pijejo".

Pri tem ni problematična le "obogatenost" vode s fekalijami, ampak je neznanka tudi njena kemična kakovost oziroma obremenjenost s pesticidi in drugimi za zdravje škodljivimi "dodatki".

Težave s prebavili in celo obolenja jeter
Posledice občutimo kot bolezni prebavil, ki jih spremljajo "nespecifični znaki, kot so driska, bruhanje slabo počutje ... celo obolenje jeter", je pojasnil Aleš Petrovič z Inštituta za varovanje zdravja. Mikrobiolog Gorazd Pretnar pa težavo vidi predvsem v državnem monitoringu in pravilniku o pitni vodi, ki sta, po njegovih besedah, diskriminatorna, saj določata le nadzor nad večjimi vodooskrbnimi sistemi.

"Mislim, da je čas, da enakopravno ravnamo z vsemi prebivalci. Voda je hrana in zanjo je treba skrbeti na enak način," je dejal Pretnar.

Tržiška voda je neoporečna