Do zdaj je komisija že pridobila zahtevano gradivo od UKC-jev Ljubljana in Maribor, Komisije za preprečevanje korupcije, Državne revizijske komisije in Računskega sodišča. Po današnji seji gradivo pričakujejo še od splošnih bolnišnic Nova Gorica, Celje ter tamkajšnjih okrožnih državnih tožilstev.

Dodatno gradivo bodo zahtevali tudi od specializiranega državnega tožilstva ter dokumentacijo od ljubljanskega okrožnega sodišča, poleg tega pa še od ljubljanskega in mariborskega UKC-ja ter celjske in šempetrske bolnišnice.

Poslance in poslanke namreč zanimajo podatki o prejetih donacijah, plačanih prispevkih za izobraževanje, kritju stroškov dogodkov, prejetih plačilih za storitve in svetovanje za posameznike ter ustanovo. Te podatke bodo zahtevali tudi od 24 podjetij.

Od njih bodo zahtevali dokumentacijo o prodaji žilnih opornic javnim zdravstvenim zavodom, o nabavi žilnih opornic, ki so jo izvedli proizvajalci oz. drugi dobavitelji, vse navedene dokumente pa pričakujejo do 1. septembra, so sporočili iz DZ-ja.

Potrebna so bila tri leta za odziv
Komisija je bila ustanovljena aprila letos, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo žilne opornice oz. stente po bistveno višji, tudi štirikrat višji ceni kot v tujini. Takrat so tudi v UKC Ljubljana zamenjali dobavitelja žilnih opornic, namesto pri domačem Mark Medical so jih začeli kupovati pri poljskem dobavitelju.

Poslance v preiskavi zanima, zakaj se je ta medicinska oprema v Sloveniji v preteklosti prodajala po veliko višjih cenah kot na tujih trgih in zakaj slovenski javni zavodi niso uporabljali ugodnejših tujih dobaviteljev. Ugotavljali bodo tudi odgovornost tistih, ki so omogočili nakup po tako visokih cenah.