Vodja reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Andrej Fink je pojasnil, da je sistem zasnovan tako, da se bodo skrajšali odzivni časi. Obenem pa bo izboljšal pripravljenost zdravstva za delovanje v primeru posebnih oz. izrednih dogodkov, na primer množičnih nesreč. Foto: BoBo
Vodja reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Andrej Fink je pojasnil, da je sistem zasnovan tako, da se bodo skrajšali odzivni časi. Obenem pa bo izboljšal pripravljenost zdravstva za delovanje v primeru posebnih oz. izrednih dogodkov, na primer množičnih nesreč. Foto: BoBo

Samostojna služba znotraj UKC Ljubljana bo uradno ustanovljena že 1. marca, operativno delo pa naj bi začeli spomladi – v dispečerskem centru v Ljubljani do konca aprila, v mariborskem centru pa do konca maja.

Dispečerska služba bo delovala z dispečerskima centroma na dveh lokacijah. Kot je pojasnila pomočnica generalnega direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Vlasta Kovačič Mežek, bo to v končni fazi virtualno en center, čeprav bo na dveh lokacijah.

To pomeni, da bo klic, ne glede na to, iz katerega konca Slovenije bo prišel, prevzel prosti dispečer na eni od lokacij, je pojasnil vodja reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Andrej Fink.

Sprva le nujna medicinska pomoč
Na začetku bosta centra delovala ločeno. Poleg tega bo v prvi fazi vključena le nujna medicinska pomoč, ne pa tudi področje izvajanja nenujnih prevozov pacientov, kar bo prav tako spadalo pod okrilje enotne dispečerske službe.

Postopno bodo v sistem vključevali tudi enote nujne medicinske pomoči. V Ljubljani bodo v prvem koraku predvidoma vključili enote UKC Ljubljana ter zdravstvenih domov Grosuplje, Ivančna Gorica, Vrhnika, Domžale in Kamnik, kar pomeni 23 občin oz. približno 44 odstotkov populacije, ki naj bi jo ta dispečerski center pokrival.

V Mariboru je predvidena vključitev občin, ki jih pokrivajo zdravstveni domovi Maribor, Slovenska Bistrica in Lenart, torej 22 občin oz. 27 odstotkov populacije, ki jo pokriva ta dispečerski center, je še pojasnil Fink.

Dejansko vzpostavljanje službe bo odvisno tudi od poteka postopkov javnega naročanja za zagotovitev prostorskih in tehnoloških pogojev.

Primerljivost z drugimi evropskimi sistemi
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da želijo vzpostaviti celovit in primerljiv sistem, kot ga poznajo v nekaterih drugih državah v Evropi, zato so najprej dokončali mrežo izgradnje desetih urgentnih centrov, zdaj pa bodo tudi enotno dispečersko službo v zdravstvu.

S tem želijo omogočiti vsem prebivalcem Slovenije enako dostopnost do storitev nujne medicinske pomoči ter nujnih, nenujnih in sanitetnih prevozov na celotnem območju države.

Enotna obravnava vseh klicev
Služba bo neprekinjeno delovala 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu. Po navedbah ministrice bo sprejemala nujne klice z zdravstvenega področja, spremljala, razporejala in koordinirala bo delovanje vseh mobilnih enot nujne medicinske pomoči, njihovih ekip, prav tako ekip helikopterske nujne pomoči, pa tudi ekip izvajalcev nenujnih prevozov. Hkrati bo vodila tudi evidenco razpoložljivih zmogljivosti bolnišnic, urgentnih centrov in vseh javnih zdravstvenih zavodov, ki so vključeni v mrežo nujne medicinske pomoči.

Cilj je, da se klic kjer koli v državi sprejme enotno, da je enotno obravnavan in da se uredi tudi hiter in pravilen odziv ter se na mesto dogodka pošlje najbližja ekipa, hkrati pa, ko je to potrebno, tudi ustrezna ekipa, je dodal vodje službe za razvoj in organizacijo dejavnosti nujne medicinske pomoči na ministrstvu Darko Čander in dodal, da so bile v preteklosti velikokrat občinske meje tiste, ki tega niso omogočale.

V celotni državi želijo zagotoviti enoten standard obravnave, je pojasnil in dodal, da je bil izdan t. i. slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč, ki vsebuje 36 algoritmov odločanja oziroma navodila, kako ravnati v določenih primerih ter kako določiti stopnje nujnosti obravnave.