Ker je pozimi hladneje, se več časa ljudje zadržujejo v notranjih prostorih, poleg tega je tudi več teme in tako ljudje čutijo, da so zaradi tega bolj zaprti vase, nekateri se morda tudi manj gibljejo, drugi pa imajo občutek, da so celo bolj depresivni, pojasnjuje predstavnica Društva psihologov Slovenije.

V zimskem času pa se lahko pojavi sezonska depresivna motnja, opozarja Poštuvanova. Poleg poslabšanega razpoloženja pogosto ljudje opisujejo, da se zjutraj težko zbudijo, več jedo, so bolj razdražljivi in utrujeni, ob tem pa so lahko bolj črnogledi, imajo občutke nejevolje in jih prijetne dejavnosti ne zanimajo več toliko, predvsem imajo občutek, da nimajo energije za kakšne dodatne dejavnosti.

Pomaga telesna dejavnost
Poštuvanova meni, da je ena od razlag sezonske depresivne motnje ta, da je pozimi manj dnevne svetlobe. Kot predvideva, obstajajo biološke predispozicije, ki vplivajo na razvoj te motnje, na primer pomanjkanje nekaterih prenašalcev informacij v možganih, količina sončne svetlobe pa vpliva tudi na količino spanja - ker so ljudje pozimi manj časa zunaj, lahko to vpliva tudi na to, da več počivajo.

Vendar večina ljudi lahko premaga občutke slabega počutja, ki jih povezujejo z zimskim časom, in sicer s fizično dejavnostjo in dejavnostmi na svežem zraku, poudarja psihologinja, ki meni, da je dobro izkoristiti neposreden stik z naravo ter oditi v gore, gozd ali na morje.

Pomembna je neposredna strokovna pomoč
Sicer zima sama po sebi ni tisti letni čas, kjer bi se zaradi sezonske depresivne motnje povečalo število samomorov, ampak so ti povezani predvsem s prazniki - po predvidevanjih Poštuvanove na porast samomorov vpliva tudi to, "da tisti, ki imajo depresijo ali druge stiske, vidijo razkorak med tem, kako bi se želeli počutiti in tem, kako se dejansko počutijo".

Zato je po njenih besedah pomembno, da ljudje, ki čutijo hudo duševno stisko ali imajo samomorilne misli, poiščejo strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč.