Po zadnjih podatkih je v Sloveniji med odraslimi približno četrtina kadilcev, več moških kot žensk. Med moškimi, starimi 15 let in več, kadi 28 odstotkov populacije, med ženskami pa 22 odstotkov. V Evropski uniji spada Slovenija med države z najnižjimi deleži kadilcev med prebivalci, starimi 15 let in več.

Vplivi 'protikadilski zakona'
Delež kadilcev se je namreč po letu 2007, ko je bil uveljavljen zakon, ki prepoveduje kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih, rahlo zmanjšal, predvsem pa so se zmanjšali škodljivi učinki pasivnega kajenja, zaznali pa so tudi manj hospitalizacij zaradi srčnih infarktov, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

Kadilci umirajo 16 let prej
Podatki Inštituta za varovanje zdravja kažejo tudi, da kadilci v povprečju umrejo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili. Svetovna zdravstvena organizacija zatrjuje, da na svetu zaradi kajenja vsakih 6,5 sekunde umre človek. Tobačni dim iz okolja škodi tudi zdravju nekadilcev. Ob dolgotrajni izpostavljenosti dimu se pojavijo resne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih.

Tobačna industrija se sicer zaradi upada kajenja iz razvitih zahodnoevropskih držav preusmerja na druge trge - denimo na Kitajsko -, pri nas pa je po besedah Helene Koprivnikar z Inštituta za varovanje bolezni zelo aktivna med mladimi. Podatki tako kažejo, da tobak poskusi kaditi nekaj več kot polovica 15-letnikov.

Dostopnost in oglaševanje imata vpliv
In kako bi lahko vplivali na to, da bi bilo te škodljive razvade med ljudmi čim manj? Strokovnjaki pravijo, da so med dokazano učinkovitimi ukrepi za zmanjšanje uporabe tobaka poleg programov ozaveščanja in prepovedi kajenja v določenih prostorih še zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov, prepoved oglaševanje ter, najučinkovitejši ukrep, obdavčevanje in posledično višja cena tobačnih izdelkov.