Opozorila v Ischglu oktobra lani, pol leta po izbruhu okužb. Foto: Reuters
Opozorila v Ischglu oktobra lani, pol leta po izbruhu okužb. Foto: Reuters

Gre za prvo od 15 civilnih tožb, ki so jih proti državi zaradi domnevno prepoznega ukrepanja ob izbruhu okužb z novim koronavirusom v Ischglu vložili tožniki iz Avstrije in Nemčije.

Smučarsko središče Ischgl je zaradi zabav znano tudi kot "alpska Ibiza". Tamkajšnji izbruh marca lani je bil največji v Avstriji in naj bi vplival na širjenje okužb drugje po Evropi. V Ischglu se je okužilo več sto Avstrijcev in več tisoč tujih turistov iz 45 držav, največ iz Nemčije, poroča Reuters.

Prve okužbe iz Ischgla so potrdili na Islandiji 7. marca, enajst dni po sploh prvih zaznanih primerih v Avstriji. Avstrijska agencija za javno zdravje je pozneje sporočila, da je virus predvidoma krožil po Ischglu že 5. februarja.

Tožba družine Schopf po smrti očeta

Prvo obravnavano tožbo je vložila avstrijska zveza za zaščito potrošnikov (VSV) v imenu Sieglinde Schopf in njenega sina Ulricha, vdove in sina 72-letnega Hannesa Schopfa, ki je po okužbi v Ischglu umrl. Tožnika od države zahtevata 100.000 evrov odškodnine, ki jih nameravata darovati v humanitarne namene.

Za sojenje je veliko zanimanja medijev. Foto: Reuters
Za sojenje je veliko zanimanja medijev. Foto: Reuters
Sorodna novica V avstrijskem smučarskem središču rekordna prekuženost

Odvetnik tožnikov Alexander Klauser je ponovil očitek, da je bilo veliko pomanjkljivosti in napak v prvem odzivu oblasti, še posebej lokalnih, saj so močno podcenjevale dejansko nevarnost. Spomnil je na oktobra lani objavljeno poročilo neodvisne strokovne komisije, po katerem so se lokalne oblasti na alarm, ki je že marca prišel z Islandije, "odzvale prepozno" in naredile "resne napake v presoji".

Pristojni bi po njegovih besedah morali hitreje zapreti letovišče in preprečiti prihod na tisoče novih turistov. Morali bi se tudi veliko odločneje odzvati, potem ko so potrdili okužbo pri enem od zaposlenih v restavraciji v letovišču.

Kanclerju Kurzu očitajo odgovornost za kaotično evakuacijo

Krivdo pripisujejo tudi avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu, ki je nenadno karanteno za dolino Paznauntal javno razglasil 13. marca, brez prehodnih priprav in usklajevanja. Sledila je kaotična in množična evakuacija, med katero se je virus še dodatno razširil.

"Nekateri so oznanilo slišali med smučanjem. Ljudje so v svoje avtomobile bežali kar v pancerjih," je povedal odvetnik Klauser. Turisti in delavci so množično bežali, nastajali so veliki zastoji, v prenapolnjenih avtobusih in avtomobilih so se številni na novo okužili. Tako je bilo tudi z 72-letnim Schopfom.

Okužbe naj bi se iz Ischgla razširile po Evropi. Foto: Reuters
Okužbe naj bi se iz Ischgla razširile po Evropi. Foto: Reuters

Avstrija: Tožba je neutemeljena

Predstavnik avstrijske države je po drugi strani danes vztrajal, da sta tako zvezna vlada kot druge pristojne oblasti marca 2020 glede na tedanje vedenje o virusu ravnale pravilno in da je tožba neutemeljena. Zavrnil je tako sporazumno rešitev kot pogajanja o poravnavi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Poleg civilnopravnih sodnih postopkov državno tožilstvo v Innsbrucku proti petim osebam vodi tudi kazensko preiskavo v povezavi z izbruhom v Ischglu. Pripravilo je 70-stransko poročilo, ki ga je posredovalo pravosodnemu ministrstvu, to pa se bo zdaj odločilo za vložitev tožbe, ustavitev postopka ali nadaljnjo preiskavo.

Prvo sojenje proti Avstriji zaradi izbruha okužb v Ischglu